Na Vrhniki bodo v petek odprli 29. Dneve evropske kulturne dediščine in 7. Teden kulturne dediščine, ki bodo potekali do 12. oktobra. V tem času se bo zvrstilo čez 400 dogodkov v 150 slovenskih in zamejskih krajih. Lani jih je obiskalo okrog 50.000 ljudi, podobno številko pa pričakujejo tudi letos. Dneve evropske kulturne dediščine bodo odprli v vse bolj sijoči luči projekta Moja Ljubljanica, ki je dobil vrsto mednarodnih priznanj, letos poleti tudi Unescov znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino. Petek bo na Vrhniki, ko se bo poleg številnih drugih prireditev mogoče udeležiti tudi vodenega ogleda stalne razstave o Ljubljanici, vse od ranega jutra do večera zapolnjen s programom. Ob 19. uri bo na razstavišču Moja Ljubljanica potekala tudi slovesnost ob podelitvi Unescovega znaka.
Deblak je v procesu sušenja
Projekt Moja Ljubljanica nameravajo zaključiti leta 2021 z razstavo približno 2000 let starega deblaka, ki so ga pred štirimi leti arheologi potapljači potegnili iz Ljubljanice. Od tedaj je v oskrbi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Sprva so opravili postopek konzervacije, ko so oslabljeni les zapolnili z melaminsko smolo, zdaj pa je že v procesu sušenja. »Računam, da ga bo mogoče pokazati najkasneje čez leto ali leto in pol,« je povedal strokovnjak za podvodne arheološke raziskave s filozofske fakultete Andrej Gaspari in dodal, da je arheološki fenomen Ljubljanice v mednarodnih krogih prepoznan že dolgo. Poudaril je, da motivacija za vzpostavitev koncepta varstva kulturne dediščine sega daleč nazaj v zgodovino in da tudi zaradi tega danes lahko na Vrhniki žanjejo lepe rezultate arheoloških najdb.
Pri tem je imel pomembno vlogo kustos Karel Dežman, ki je proti koncu 19. stoletja naročil, naj raziščejo Ljubljanico, danes kulturni spomenik državnega pomena. »Karel Dežman je bil tedaj tudi poslanec na Dunaju. Dosegel je gradnjo deželnega muzeja in je te najdbe hotel imeti med eksponati. Če izvzamemo starejše najdbe v mestnem jedru Ljubljane, ki so ob regulacijah prihajale na dan, so bili ribiči z Vrhnike prvi, ki so bili soočeni z raznovrstnostjo in dobro ohranjenostjo atraktivnih najdb,« je dejal Andrej Gaspari in izpostavil razstavljeno zbirko družine Potočnik, v kateri so najdbe vse od globoke prazgodovine do novega veka.
»Na razstavi je mogoče videti veliko orodja in orožja, pa tudi keramike. Orožje je iz bronaste in mlajše železne dobe, torej gre za keltsko orožje, precej lepa je tudi zbirka rimskega orožja. Med mlajšimi najdbami pa je tudi visoko srednjeveški meč, verjetno iz druge polovice 11. stoletja,« je Gaspari, sicer tudi član znanstvenoposvetovalnega telesa Unescove konvencije o varovanju podvodne kulturne dediščine, izpostavil nekaj pomembnih eksponatov iz razstave.
Velik arheološki potencial
Cilj projekta ni bil le postaviti zanimivo in uspešno razstavo, ampak tudi vzpostaviti sistem podvodne arheologije. »Uspeli smo prepričati odločevalce, da začnemo resno razmišljati o delovni skupini oziroma neke vrste enoti. Predstavljamo si, da bi bilo najbolj enostavno, če bi delovala v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zelene luči sicer še ni, a smo dobili pozitivne nasmeške, od katerih si zelo veliko obetam,« je dejal Gaspari, ki meni, da ima Ljubljanica enormen arheološki potencial, ki naj bi ga odkrivali tudi vnaprej, končni cilj pa je uvrstitev Ljubljanice na Unescov seznam svetovne dediščine, zato naj bi bili podvodni arheologi dejavni tudi po koncu projekta Moja Ljubljanica.
V prihodnjih letih želijo odkriti ladjedelnico predrimskega in rimskega Nauportusa oziroma Vrhnike, ki je po Gasparijevih besedah zagotovo obstajal, in topografska ozadja ritualnega odlaganja predmetov v bronasti in železi dobi na območju Sotočja, Bistre in Zrnice.
