Po besedah Conteja se naposled uveljavlja načelo, po katerem ni samo Italija dolžna sprejemati migrantov kot država, kjer migranti vstopijo v EU. »Zdaj bomo videli, katere države bodo sodelovale pri sistemu porazdelitve. Sicer še nismo našli končne rešitve, a srečanje na Malti je preobrat, pomemben korak naprej,« je po poročanju medijev poudaril italijanski premier ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku.
Italijanski zunanji minister Luigi Di Maio je poleg tega stopil v stik s sredozemskimi državami, da bi skupaj oblikovali pobude za zajezitev migrantskih tokov v Sredozemskem morju. Ob robu zasedanja GS ZN se je Di Maio po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA sešel s tunizijskim in alžirskim kolegom Khemaiesom Jhinaouijem in Sabrijem Boukadoumom.
Nekdanji notranji minister Salvini, znan po svojih stališčih proti priseljencem, je dogovor notranjih ministrov Nemčije, Francije, Italije in Malte označil za prevaro. Kot je izpostavil, bo Italija še naprej tista država, kamor bodo prispele ladje z rešenimi migranti, sodelovanje v mehanizmu pa bo še prostovoljno.
Ministri so na sestanku dosegli dogovor o dokumentu, ki ga bodo predstavili kot osnovo za širši dogovor na ravni EU na naslednjem srečanju notranjih ministrov povezave, ki bo 8. oktobra. Podrobnosti dokumenta niso razkrili.
Samodejni sistem porazdelitve migrantov naj bi določil, katere države bi sprejele migrante, rešene v Sredozemskem morju. Osnovna ideja je, da bi se »koalicija voljnih« držav članic strinjala glede porazdelitve migrantov, ki pridejo v Italijo in Malto, in sicer bi jih samodejno in hitro prerazporedili po EU, brez ugovorov katere od držav. Kvote naj bi še določili glede na število sodelujočih držav.
Do dogovora štirih članic EU prihaja potem, ko sta se prejšnji teden francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanski premier Giuseppe Conte zavzela za učinkovitejšo evropsko migracijsko politiko in se po po letu dni napetosti med Parizom in prejšnjo vlado v Rimu strinjala glede potrebe po vzpostavitvi mehanizma za avtomatsko porazdelitev migrantov po državah članicah. Na slovenskem notranjem ministrstvu se na novico z Malte zaenkrat ne odzivajo, saj da z vsebino dogovora niso seznanjeni. Za STA pa so pojasnili, da je Slovenija doslej podala dve zavezi za premestitev po do pet prosilcev za mednarodno zaščito po izkrcanjih na Malti in v Italiji.
Na notranjem ministrstvu so pojasnili še, da je Slovenija doslej v okviru relokacije z Malto potrdila sprejem dveh prosilcev za mednarodno zaščito, ki izpolnjujeta pogoje za relokacijo, trenutno pa z malteškimi oblastmi potekajo pogovori glede dejanske premestitve. Pri izvajanju relokacije z Italijo pa je Slovenija doslej zavrnila vse ponujene kandidate.
