Veliko profilov v zdravstvu je že v tem trenutku deficitarnih. Tako medicinske sestre kot zdravnike in tudi druge kadre je težko privabiti v javni sektor, saj so plače pri zasebnikih ali v tujini boljše, so opozorili predstavniki različnih zdravstvenih zavodov v današnji razpravi, ki je potekala v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. »Če nočete, da bodo bolnišnice zapirale cele oddelke, je sestram treba dvigniti plače za 30 odstotkov,« je kot primer navedel prvi mož UKC Ljubljana Janez Poklukar.
Vodja službe za ravnanje s človeškimi viri na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča Metka Velkavrh je opomnila tudi na druge poklice v zdravstvu, kot so klinični psihologi ali logopedi, ki jih morajo zdravstvene ustanove same izšolati, saj specializacije teh profilov niso krite iz proračuna kot zdravniške specializacije, potem pa te kadre še zadržati z nagrajevanjem. A v javnem sektorju je po njenih navedbah nemogoče dobiti tudi kuharje, saj tudi oni v gospodarstvu lahko dobijo višje plače. »Tako kot v gospodarstvu bo treba tudi v javnem sektorju reči, kdo je dober in kdo slab in tem nekaj odvzeti,« je dejala. »Na trgu delovne sile zdravstvenega kadra ni, življenje v koncesionarskih vodah je lažje. Treba bo nekaj narediti za deficitarnost. Če želimo ohraniti javni zdravstveni sistem, bo treba vsaj pri deficitarnih poklicih predlagani variabilni del prišteti k sedanjim osnovnim plačam«, je ob tem menila vodja službe za splošne zadeve NIJZ Vesna Vižintin Šporn.
Poklukar pa je opozoril na še eno specifiko zdravstva - financirani so iz zdravstvene blagajne, medtem ko je ostali javni sektor financiran iz generalnega proračuna. »Z vidika upravljanja je vsaka sprememba, ki vodi v variabilno nagrajevanje v javnem sektorju, potrebna. A v zdravstvu nimamo občutka, da smo javni sektor. Ko pride do dogovora med vlado in sindikati o spremembah plač, namreč ne dobimo nujno dogovorjenih sredstev,« je Poklukar opozoril na njihovo »bolečino«.
Predstavnike ministrstva za javno upravo, ki so vodstvom zdravstvenih zavodov danes predstavljali predlog sprememb plačnega sistema v javnem sektorju, je pozval, naj v delovno skupino, ki pripravlja spremembe plačnega sistema, vključijo tudi Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije.
Direktor Zdravstvenega doma Vrhnika Roman Strgar je opozoril, da direktorjem zgolj uzakonjeno variabilno nagrajevanje ne bo pomagalo, če ne bodo imeli na voljo tudi denarja. »Če Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) reče ne, imamo vodilni zvezane roke, nobenega manevrskega prostora. Najprej bo treba zagotoviti, da bo ZZZS plačal vse v zdravstvu opravljene storitve, potem se bomo lahko pogovarjali o nagrajevanju zaposlenih,« je ocenil.
Zbrane je uvodoma nagovoril minister za javno upravo Rudi Medved, ki je izpostavil, da predstavitve izhodišč potekajo z namenom pridobiti odziv čim širšega kroga deležnikov. Pojasnil je, da so izhodišča pripravljena s ciljem, da bi enotni plačni sistem naredili bolj učinkovit, fleksibilen in privlačnejši za mlade. Poudaril je, da je enotni plačni sistem zagotovo potreben sprememb, ki pa jih ni mogoče narediti vseh takoj, ampak izhajajoč iz strokovnih podlag in najširšega dialoga s sindikati ter z deležniki v javnem sektorju in tudi izven njega.
Predlog sprememb med drugim predvideva večji obseg nagrajevanja delovne uspešnosti in spremembe pri napredovanju v višji plačni razred. Predlagajo ukinitev vsakoletnega ocenjevanja za napredovanje v višji plačni razred, hkrati pa tudi zmanjšanje razpona plačnih razredov, ki jih je mogoče pridobiti z napredovanjem. Namesto desetih plačnih razredov, za kolikor lahko javni uslužbenci napredujejo sedaj, bi po novem lahko največ za pet. Veljal bi avtomatizem, prvi plačni razred bi na primer dobili po dveh letih, drugega čez nadaljnja tri leta, vseh pet pa v 20 letih.
Posamezen javni uslužbenec pa bi lahko iz naslova delovne uspešnosti po novem dobil do 30 odstotkov osnovne plače.
Tisti, ki so v sedanjem sistemu že dosegli več kot pet napredovanj, bi se sami odločili, ali ostanejo v sedanjem sistemu ali se vključijo v novega. Če bodo ostali v sedanjem, bodo ohranili že dosežena napredovanja, vendar bi bilo zanje pri variabilnem napredovanju predvidenih manj sredstev, med drugim predvideva predlog sprememb plačnega sistema v javnem sektorju.
