Potem ko mu je drugič v petih mesecih spodletel poskus, da si zagotovi še peti premierski mandat in s tem zatočišče pred morebitno obsodbo zaradi korupcijskih obtožb, ki jih sam razglaša za lov na čarovnice, se je Benjamin Netanjahu zatekel še k eni možnosti. Volilnega tekmeca Benija Ganca je pozval k oblikovanju vlade narodne enotnosti. Zaželel si je takojšnje srečanje z vodjo Modro-bele koalicije, pri čemer je priznal, da si je po volitvah želel oblikovati desničarsko vlado pod vodstvom Likuda. »Na mojo žalost je volilni rezultat pokazal, da to ni mogoče. Beni, vzpostaviti morava širšo vlado enotnosti, kar takoj, že jutri. Narod od obeh pričakuje, da bova odgovorna in da si bova prizadevala za sodelovanje,« je nagovoril svojega bivšega načelnika generalštaba.
Poziv Likudu, da se poslovi od dolgoletnega vodje
Ganc na Netanjahujev poziv ni neposredno odgovoril, je pa brez omembe premierjevega imena dejal, da želi stopiti na čelo »liberalne« koalicije. V izraelskem političnem žargonu pojem »liberalen« izključuje ultraortodoksne stranke, sicer dolgoletne zaveznice Netanjahuja. Ali jih je ta pripravljen pustiti na stranskem tiru, ni jasno, a za Modre in bele tudi nepomembno. Moše Jalon, tudi bivši načelnik generalnega štaba, od leta 2013 in do odstopa maja 2016 pa Netanjahujev obrambni minister, ki je zdaj tretji človek pri Modrih in belih, je danes ob Gancevi navzočnost zagotovil, da s korumpiranim premierjem sodelovanja ne bo. »Prišel je čas, da Netanjahuju rečete: 'Hvala za vse, kar si storil.'« je Jalon sporočil članstvu Likuda, ki pa vsaj za zdaj ne daje znamenj upora proti voditelju stranke.
Priseljenec iz bivše Sovjetske zveze meša štrene
Na račun skupne liste arabskih strank in stranke Izrael, naš dom Avigdorja Liebermana, ki so jima po preštetju več kot 95 odstotkov glasovnic pripisali 13 oziroma 9 poslancev v novem knesetu, na koncu pa sta pristali vsaka z enim manj, sta se s po enim poslancem okrepila Ganc in Netanjahu. Modri in beli imajo tako 33 sedežev v 120-članskem parlamentu in v svojem levosredinskem ozvezdju skupno 57 poslancev, Netanjahujevo desno pa jih ima skupaj z ultraortodoksnimi strankami 55. Štrene meša Lieberman, skrajni desničarski imigrant iz bivše Sovjetske zveze, ki zaradi močnega zaledja milijona rusko govorečih Židov, priseljenih po letu 1990, že dlje časa predstavlja jeziček na volilni tehtnici. V Likudovih vladah je bil od leta 2001 na več različnih ministrskih položajih, nazadnje na obrambnem, toda zaradi Likudove naveze z ultraortodoksnimi strankami to možnost zdaj izključuje, po drugi strani pa je nezdružljiv z levico. Liebermanovo vztrajanje pri vladi narodne enotnost z Gancem in Netanjahujem brez njunih podpornih strank pa se lahko konča s tem, da bo vzpostavljena naveza Modrih in belih ter Likuda brez njega.
Oblikovanje vlade po dvojih izrednih volitvah v letu dni je pravzaprav preizkus za izraelsko demokracijo. Za svet pa kakšne razlike ne predstavlja, saj imajo glavni akterji praktično enaka stališča do palestinskega vprašanja, do izraelskega ravnanja na okupiranih ozemljih in do odnosov z drugimi državami.
