V članku je bil govor o ovčereji, ki naj bi uničevala pokrajino, povzročala stradanje gamsov in posledično zmanjševanje njihove populacije. Naj omenim, da se populacija gamsov ne manjša zaradi pomanjkanja krme, ampak njihovo število nadzorujemo z odstrelom, ki je načrtovan na podlagi raziskav in strokovnih presoj. Včasih, pred 50 leti, se je na pobočju Belščice paslo 1000 ovac, prostora pa je bilo tudi za tri in več tropov gamsov po 20 do 30 živali. Sedaj se pase le še 400 ovac, gamsov pa komaj za en trop, za kar pa ne krivite kmetov. Paša na planinskih pašnikih je del naše tradicije in pripomore k ohranjanju kmetijske krajine. Reja živali v planinah sicer ni primerljiva z obsežnostjo reje v nižinah, vendar je pomembna za dobrobit živali. Na planinskih pašnikih se pase vedno manj živine, saj pri tem vztraja vedno manj kmetov, a je ohranjanje tovrstnih pašnikov pomembno za preprečevanje zaraščanja površin, na katerih je mogoče pridelati hrano. Si predstavljate, da uvoz hrane ne bi bil mogoč? Še kako veseli bi bili vsakega kosa mesa, ki bi ga lahko vzredili, pa naj bo na pašnikih v dolini ali na planini. Namesto da tako omejeno gledamo na svet, raje energijo usmerimo v iskanje idej in rešitev, kako bi postali samozadostni.
12. avgusta 2019 je bil v Dnevniku objavljen članek o protestnih shodih kmetov v Velikih Laščah, dodana pa je še fotografija protestnika, ki ima v naročju kozo. Prav škoda, da ta koza z modi nikoli ne bo dala mleka. Ne čudimo se, če otroci mislijo, da čokoladno mleko pomolzemo pri črnih kravah, ko pa se tovrstna nepoznavanja javno objavljajo v časopisih. Zato pazimo, kaj govorimo o neukosti kmetov, in bodimo raje hvaležni za zdravo kmečko pamet, ki je prav tako ogrožena, kot gospa Kofler pravi za gamse. Naj dodam še to, da je kmetovo preživetje močno odvisno od narave, zato si lahko predstavljate, da si ne bi sami pljuvali v lastno skledo. Sodoben kmet je izobražen in je prisiljen biti razgledan, njegov namen pa je trajnostno in odgovorno ravnanje z naravnimi viri, ne pa povzročanje njihove degradacije.
Franc Zavelcina, Koroška Bela