Kot so poudarili na ministrstvu za zdravje, je namen mednarodnega dneva, ki se mu pridružuje tudi Slovenija, sodelovanje pri izboljšanju varnosti bolnikov. Države članice WHO so se zavezale, da bodo varnost bolnikov priznale kot ključno zdravstveno prednostno nalogo, in se strinjale, da bodo ukrepale in skušale zmanjšati varnostne odklone v zdravstvenih ustanovah. Tej kampanji se je pridružila tudi Slovenija.
Za izboljšanje varnosti in pomoč bolnikom
»Prizadevamo si za povečevanje usklajenih globalnih ukrepov za varnost bolnikov, uvedbo ukrepov za zmanjševanje preprečljivih varnostnih odklonov, ozaveščanje voditeljev in drugih zaposlenih pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ozaveščanje javnosti in medijev o ključnih vprašanjih v povezavi z varnostjo bolnikov, razvijanje in preizkušanje novih pobud za izboljšanje varnosti in pomoč bolnikom, da prispevajo k lastni varnosti,« so pojasnili na ministrstvu.
Po navedbah ministrstva aktivno tečejo prizadevanja za razvoj varnostne kulture na vseh ravneh in za vzpostavitev sistema upravljanja varnostnih odklonov in tveganj za varnost (projekt SenSys). Operativna delovna skupina omenjenega projekta med drugim pripravlja akcijski načrt za razvoj kulture varnosti pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti.
Za vse zdravstvene delavce in sodelavce je v okviru strokovnega izpita za delo v zdravstvu že obvezno tudi opravljanje izpita za področje kakovosti in varnosti v zdravstvu. S 1. septembrom pa so večjo vlogo namenili tudi bolnikom, saj se je začel uporabljati vprašalnik za vrednotenje zdravstvenih storitev, ki je na voljo na spletnem portalu zVem, z njegovo pomočjo pa bolniki ocenijo kakovost zdravstvene obravnave. Občasno izvajajo tudi posebno anketiranje bolnikov glede njihovih izkušenj v povezavi z zdravstveno obravnavo s pomočjo vprašalnika v tiskani obliki.
Napake pri zdravljenju z zdravili
Mednarodnemu dnevu varnosti bolnikov so se pridružili tudi v farmacevtski družbi Bayer, kjer so opozorili na pomen poročanja o neželenih učinkih in na slabo zdravstveno pismenost prebivalcev v Evropi. Po njihovih navedbah samo zaradi neupoštevanja navodil za zdravljenje v Evropi vsak dan umre 548 oseb. Nizka zdravstvena pismenost Evropo stane 125 milijard evrov na leto, so navedli.
Staranje prebivalstva povzroča povečanje kroničnih bolezni in posledično večje breme zdravstvene oskrbe v mnogih državah. To breme se s slabo zdravstveno pismenostjo, tj. sposobnostjo pridobivanja, komuniciranja, obdelave in razumevanja osnovnih zdravstvenih informacij, samo še slabša. »Nizka zdravstvena pismenost lahko povzroči resne posledice za posameznika, kot so napake pri zdravljenju z zdravili, zdravstvena tveganja, katerim bi se lahko izognili, in slaba sodelovalnost pri zdravljenju, pa tudi za širšo družbo, saj bolniki z nizko zdravstveno pismenostjo zdravstvene sisteme stanejo do 21 odstotkov več kot bolniki, ki so aktivno vključeni v skrb za svoje zdravje,« so sporočili iz farmacevtske družbe. Prav nizka zdravstvena pismenost stane Evropo kar 125 milijard evrov na leto.
Z željo izboljšati zdravstveno pismenost prebivalstva in razumevanje pomena poročanja o neželenih učinkih so se v Bayerju pridružili pobudi nemške koalicije za varnost bolnikov z ozaveščanjem javnosti o ključnih problemih, povezanih z varnostjo bolnikov. Za Slovenijo so izdali tri izobraževalne videe o zdravljenju z zdravili pri starostnikih, o pravilni uporabi zdravil in o tveganjih samozdravljenja. vl, sta
