Maska je časopis o scenskih umetnostih, ki se lahko pohvali z najdaljšo tradicijo v Evropi; izhajati je začel leta 1920, ko ga je ustanovil ljubljanski pododbor Združenja gledaliških igralcev takratne Kraljevine SHS. Resda je kmalu zatem zamrl, po daljšem premoru pa je njegovo izdajanje (pod malo drugačnim imenom Maske) leta 1985 obudila Zveza kulturnih organizacij Slovenije; takrat sta ga urejala Peter Božič in Tone Peršak. Leta 1991 je Maska znova dobila izvorno ime, danes pa jo izdaja istoimenski zavod. Nedavno sta uredniško delo prevzeli Alja Lobnik in Pia Brezavšček.
Maska v sedanji obliki deluje kot kritična platforma polja scenskih umetnosti; je prostor soočanj in diskusij o sodobni umetnosti ter njenih lokalnih in globalnih kontekstih. Vsaka številka je posvečena določeni temi (kot na primer Teater in kulturni boj, Feministke pod reflektorji ali Gledališče animiranih form), časopis pa ponuja tudi intervjuje z umetniki in teoretiki, recenzije predstav in knjig, članke o skritih pojavih v sodobnih scenskih umetnostih in podobno.
Zadnja številka časopisa Maska (196/197) ima naslov Re/De-generacija; urednici sta jo posvetili problematiki generacije. »Ta odločitev ni zgolj posledica dejstva, da vsaj po nekaterih štetjih in razpisnih kriterijih spadava med tako imenovane mlade kritičarke. Bolj kot kaj drugega naju je gnala želja prevprašati sam koncept generacije, ki pa je dvorezen: po eni strani zagotavlja reprodukcijo obstoječega stanja, zato gre pravzaprav za konservativni princip. Po drugi strani pa se ravno pri konceptu generacije skozi konfliktno situacijo prelamljajo načini življenja, ki jih neka skupina ljudi ne more oziroma noče več razumeti, ker se ti razlikujejo od njenega načina bivanja in vrednot. In ravno zaradi subjektivnega razumevanja točke tega preloma je meja med generacijami pomična.« gb
