Odločil sem se, da zapuščam Demokratsko stranko in da bom skupaj z drugimi ustanovil novo »hišo« za drugačno politiko, je nekdanji italijanski premier Matteo Renzi danes objavil na facebooku: »Po sedmih letih prijateljskih prepirov moramo uvideti, da naše vrednote, ideje, sanje ne morejo biti vsak dan predmet znotrajstrankarskih sporov.« Za levi dnevnik Repubblica pa je Renzi izjavil: »Danes je Demokratska stranka skupek političnih struj in bojim se, da ni sposobna, da bi se branila pred Salvinijem, in da ne bo kos težki nalogi, ki jo predstavlja sodelovanje v vladi z Gibanjem petih zvezd.«
Mnogi se bojijo, da bo Renzi s to potezo destabiliziral pravkar nastalo vlado Gibanja petih zvezd in demokratov. Sam trdi, da jo bo še naprej podpiral in da je to zdaj osebno zagotovil premierju Giuseppeju Conteju. Vsekakor bo odslej postopek odločanja v novi vladi bolj zapleten, saj bo ta morala upoštevati tudi zahteve nove, Renzijeve stranke.
Obžalovanje Zingarettija
Sicer je prav Renzi dal pobudo za vlado teh dveh do nedavnega sprtih strank, potem ko je 8. avgusta Salvini dal vedeti, da njegova Liga, ki se je po anketah bližala 40 odstotkom podpore, izstopa iz vlade in zahteva čimprejšnje predčasne volitve. Ravno teden dni pa je minilo, odkar je nova koalicijska vlada, ki naj bi preprečila predčasne volitve in Salvinijevo veliko zmago, dobila podporo v poslanski zbornici in senatu.
Renzija sicer ni v novi vladi, še vedno pa je bil doslej eden najvplivnejših politikov v Demokratski stranki, saj jo je v letih 2013–2018 vodil. Vendar mu nasprotuje levo krilo stranke, ki podpira voditelja demokratov Nicolasa Zingarettija. Ta je na twitterju obžaloval Renzijevo odločitev: »Žal nam je, to je napaka.«
Vsekakor je bila Demokratska stranka že od vsega začetka razdeljena na dva dela, saj je nastala iz naprednih komunistov in iz sredinskih politikov razpadle Krščanskodemokratske stranke. »Nekateri levičarji so me vedno imeli za neki tujek, za nekoga, ki zlorablja njihovo stranko, tudi potem ko sem bil leta 2013 izvoljen za njenega voditelja.« se je zdaj potožil.
Renziju, ki torej prihaja iz Krščanskodemokratske stranke, se je po njegovih ocenah pridružilo okoli 30 od 160 parlamentarcev (poslancev in senatorjev) Demokratske stranke v obeh domovih, ki imata skupaj 951 sedežev. Številka trideset je majhna, zlasti če upoštevamo, da je stranka svoje kandidate za parlamentarne volitve marca 2018 postavila pod budnim očesom tedanjega voditelja stranke Renzija. Menda pa zaradi svoje odkritosti in ostrega jezika nima veliko prijateljev v stranki.
Boj proti salvinizmu
V že omenjenem intervjuju za Repubblico Renzi ves čas poudarja, da je njegov glavni nasprotnik Salvini: »V naslednjih mesecih se bom boril proti salvinizmu na ulicah, v šolah, v tovarnah. To, da sem onemogočil Salvinija, bo v mojem življenjepisu stvar, na katero sem najbolj ponosen.«
Sicer je bil Renzi premier v letih 2014–2016, po Mussoliniju najmlajši v italijanski zgodovini. Odstopil je, ker Italijani na referendumu jeseni 2016 niso podprli njegove ustavne reforme, s katero je hotel močno zmanjšati vlogo senata. Leta 2018 pa so demokrati pod njegovim vodstvom dobili samo še 18,7 odstotka, še leta 2014 je Renzi na evropskih volitvah popeljal demokrate v veliko zmago s kar 41 odstotki glasov.
