Predsednica Sindikata komunale varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS) Majda Marolt je na današnji novinarski konferenci opozorila, da imamo v Sloveniji v komunalni dejavnosti dva različna sistema povračil za prehrano. »Še posebej je treba izpostaviti, da gre v komunalni dejavnosti za delavce, katerih fizični napor je treba upoštevati pri višini odmere povračil stroškov za prehrano. Poleg tega je tu še dejstvo, da ti delavci 365 dni v letu dejavnost opravljajo v vsakršnih razmerah,« je poudarila. Socialni partnerji so po njenih besedah vse to upoštevali pri sklenitvi kolektivne pogodbe, zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov pa preprečuje, da bi ta kolektivna pogodba veljala tudi v podjetjih, ki so v lasti oz. pretežni lasti države ali lokalne skupnosti.

Zgodba se po besedah predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidije Jerkič vleče okoli dve leti. »Leta 2017 je bil že pripravljen vladni zakon, ki je šel tudi skozi javno obravnavo, nato pa je padla takratna vlada,« je spomnila. Ekonomsko-socialni svet je po njenih besedah v vmesnem času trikrat sprejel sklep, da je treba področje urediti z zakonom, vsakokratna obljuba vlade pa je bila, da do konca leta. »Pa je bilo konec leta 2017, 2018 in zdaj imamo obljubo konec leta 2019, v tem času pa delavci prejemajo nižja nadomestila. Tri leta so okoli, oškodovanje zaposlenih pa tudi,« je bila kritična Jerkičeva.

V sindikatu in zbornici bi zakon spremenili tako, da bo omogočal, da se v dejavnostih, kjer je sklenjena kolektivna pogodba, uporablja kolektivna pogodba dejavnosti, in ne zakon. »Moramo vedeti, da delavci v komunalnih podjetjih delajo v vseh vremenskih pogojih, opravljajo intenzivna dela, od zbiranja odpadkov, vzdrževanja javnih površin, pozimi pluženje, premetavanje snega, ravnanje s pokojnikom ... vse to so dela, ki zahtevajo polno angažiranost, psihofizično moč, konec koncev tudi ustrezno prehranjenost delavca,« je na novinarski konferenci poudaril tudi predsednik komunalne zbornice pri GZS Sebastijan Zupanc.

Za opravljanje takih del morajo imeti delavci po njegovih besedah zagotovljeno izdatno in dovolj kalorično prehrano. Da so delavci s pomanjkljivo prehrano manj učinkoviti in bolj izpostavljeni zdravstvenemu tveganju, so po Zupančevih besedah opazili tudi direktorji komunalnih podjetij in na to opozorili zbornico. »Morda je nekoliko nenavadno partnerstvo zbornice in sindikata, ampak tu imamo skupni interes,« je še poudaril Zupanc. Kot je pojasnil, je v panožni kolektivni pogodbi nadomestilo za prehrano - kot v večini gospodarstva - 6,12 evra dnevno, medtem ko zakon to povračilo omejuje na 4,61 evra. Znesek se sicer na pol leta spreminja. »Razlika je skoraj 30 odstotkov, vemo, da za 4,61 evra nikjer v Sloveniji v gostilni ne moreš dobiti zadosti kalorično hrano. Ne moreš pa pobirati odpadke na žemljo in sladoled, to enostavno ne gre,« je bil jasen.

Akcija zbiranja podpisov za zakonodajno spremembo bo stekla v ponedeljek. Po pojasnilih Maroltove bodo podpise zbirali prek obrazcev, ki jih bodo med drugim delili na stojnicah. Njihove lokacije bodo objavljene na spletni strani sindikata. Možna bo tudi oddaja elektronskega podpisa, je dodala in poudarila, da je morajo podpisniki vse podpise podpore poslati na naslov sindikata na Dalmatinovo 4, v nasprotnem ga ne bodo mogli šteti med potrebnih 5000 podpisov.