Tožilstvo na svoji spletni strani ni objavilo imen ali začetnic 29 obtožencev, temveč le letnice njihovega rojstva. Med obtoženci menda ni nekdanjega dolgoletnega predsednika uprave in lastnika Agrokorja Ivice Todorića. Tožilstvo je pojasnilo, da gre za odgovorne osebe iz 13 podjetij, ki pa jih prav tako ni poimenovalo.
Hrvaški mediji neuradno poročajo, da so med obtoženci direktorji 13 podjetij, ki so bili dobavitelji Agrokorja, med katerimi so domnevno odgovorne osebe v zagrebških družbah, kot so Franck, Kraš, Granolio in Sokol Marić.
Tožilstvo bremeni obtožence, da so od januarja 2010 do marca 2017 kot odgovorne osebe v svojih podjetjih podpisovali menice, ki so jih izdajala podjetja Agrokorja, čeprav so vedeli, da so menice neresnično prikazovale vrednost prodanega blaga in storitev.
Kot so še pojasnili na spletni strani tožilstva, je bilo obtožencem jasno, da menice niso bile izdane za blago, temveč na podlagi pogodb o finančnem posojilu, ki so jih kot odgovorne osebe pred tem podpisali. V spornih pogodbah so dobavitelji posojilojemalci, podjetja iz koncerna pa posojilodajalci.
S pooblaščenimi osebami določenih finančnih institucij so nato podpisovali pogodbe o faktoringu zaradi prodaje menic. V pogodbah so neresnično navedli, da imajo terjatve do koncerna ter da obstajajo računi za prodano robo in storitve. Na podlagi tovrstnih pogodb so faktornig družbe menice odkupile. Denar od prodaje menic naj bi vrnili v Agrokor in na ta način nezakonito financirali koncern. Podpisali naj bi 3070 menic z neresničnimi navedbami, še navaja tožilstvo.
V objavi na spletni strani tožilstva niso navedli vrednost omenjenega financiranja. Po zlomu koncerna v letu 2017 so hrvaški mediji poročali, da je bilo za 3,5 milijarde kun (473 milijonov evrov) spornih menic, ki v običajnem poslovnem svetu predstavljajo varovalko, da bo podjetje od kupca dobilo denar za svoje blago in storitve. Takrat so tudi poročali, da je bilo nekaj manj kot 200 podjetij, ki so izdajale menice Agrokorju.
Možnost prodaje menic naj bi v Agrokorju v sedmih letih izkoriščali kot novo obliko financiranja, potem ko zaradi prezadolženosti niso mogli računati z bančnimi posojili.
Med obtoženci so samo dobavitelji, nihče iz Agrokorja, faktoring podjetij ali bank, danes poroča časnik 24 sata. Spominja, da so pred časom na podlagi pričevanja enega od akterjev razkrili celotni sistem prikritega financiranja, ki naj bi ga zastavili v Agrokorju.
Na Hrvaškem še čakajo razplet preiskave proti Todoriću, ki se je začela pred dvema letoma zaradi suma finančnih malverzacij v Agrokorju, s katerimi naj bi iz koncerna odtujil več kot 1,4 milijarde kun (189 milijonov evrov).
