Kranjsko okrožno sodišče je po besedah odvetnice Mojce Košir, ki je tožnika zastopala v tokratnem sojenju, zavrnilo pravdni zahtevek Radovljičana Valterja Simčiča. Ta je od občine Radovljica zahteval 90.000 evrov odškodnine ali nadomestno primerljivo stanovanje, v kakršnem je živel, za odkup po tako imenovanem Jazbinškovem zakonu. Ob tem je zahteval še dodatnih 20.000 evrov odškodnine za vlaganja v stanovanje, ki ga ni mogel odkupiti od občine. »Zelo sem razočaran, saj sem bil prepričan, da mi bo sodišče tokrat ugodilo. Takšne sodbe res nisem pričakoval,« je odločitev kranjskega okrožnega sodišča, na katero je napovedal pritožbo, komentiral Simčič. »Vem, da imam prav. Imam pravico do stanovanja. Če bo treba, bom to dokazal na evropskem sodišču za človekove pravice,« je odločen.
Po osmih letih prejel odgovor
Za pravico do odkupa stanovanja se Radovljičan bori že 26 let. Z nekdanjo soprogo je živel kot najemnik v občinskem stanovanju na Cankarjevi ulici v Radovljici. Z ženo sta se konec 80. let ločila, Simčič pa je ostal v najemniškem občinskem stanovanju. Leta 1993 je oddal vlogo za odkup stanovanja po tako imenovanem Jazbinškovem zakonu, ki bi mu omogočal odkup po ugodni ceni, a ni uspel. Kot je pojasnil na junijskem naroku na kranjskem sodišču, je vlogo za odkup stanovanja oddal pravočasno.
Namesto odgovora, ali lahko stanovanje odkupi po ugodni ceni ali ne, so mu na občini v podpis ponudili novo najemno pogodbo. Ni je hotel podpisati, saj je bil prepričan, da mu pripada pravica do odkupa stanovanja. Odločil se je za državljansko nepokorščino in ni plačeval najemnine. Leta 2008 so ga deložirali, šele leta 2011 so mu vlogo iz leta 1993 dokončno zavrnili prek odvetniške pisarne. Takrat se je Simčič odločil za sodno pot, ki se je že nekajkrat končala v korist občine, ta pa je medtem njegovo stanovanje prodala.
»Valter Simčič stanovanja ni mogel odkupiti, saj ni imel stanovanjske pravice. Do deložacije pa je prišlo na podlagi sodbe sodišča, ki je razsodilo, da je dolžan izprazniti stanovanje, ker ga je uporabljal nezakonito, saj kljub večkratnim pozivom k podpisu najemne pogodbe z lastnikom stanovanja, občino Radovljica, te ni podpisal,« je pred leti pojasnila Manca Šetina Miklič z občine Radovljica. O tem, ali je bil Simčič imetnik stanovanjske pravice ali ne, se je vrtel tudi junijski narok na sodišču.
Če bi vedel, da se bo zapletlo, bi na vlogo dodal svoje ime
»Stanovanje smo takrat najeli na ime nekdanje žene. Na vlogo je bilo treba zapisati samo eno ime. Če bi vedel, da bodo zaradi tega težave, bi dopisal še svojega. Je bilo pa treba takrat prispevati nekaj denarja za stanovanje, temu smo rekli lastna udeležba. Pri tem mi je pomagal moj oče, ki je bil zaslužen za to, da smo se sploh lahko vselili,« pojasnjuje Simčič.
Po razvezi so mu pravniki na Alpdomu, kjer so upravljali stanovanja, povedali, da mu ni treba ničesar spreminjati, saj je dovolj, da tam biva in ima prijavljeno stalno prebivališče, je pojasnil na sodišču. Z novo partnerico in hčerko je potem v stanovanju živel vse do deložacije leta 2008. »Najemnine pa nisem plačeval zato, ker sem pričakoval, da bom stanovanje, v katerega sem vložil 20.000 evrov, resnično lahko kupil,« je še dodal.
Radovljičan je vmes razglasil osebni stečaj, boj za pravico do odkupa stanovanja pa ga je stal še eno družino, pravi. Priložnostno bivališče je medtem našel pri prijateljih in sorodnikih, stalno prebivališče pa ima že nekaj časa prijavljeno na lokalni izpostavi centra za socialno delo.
