V kolikšni meri se politiki zatekajo h kletvicam, je postalo aktualno v zadnjih letih in sovpada s prihodom Donalda Trumpa v Belo hišo. Izrazi, ob katerih so ameriške stare mame zardevale, sicer javni politični govor v Washingtonu postopoma osvajajo že nekako od leta 2014, a so v zadnjih treh letih preplavili njihove tvite, tako da so samo v prvem polletju tega leta izrazi iz sicer skromnega anglosaškega arzenala prostaštva (asshole, damn, shit, fuck in podobno) s 1225 presegli celoletno lansko tovrstno »ponudbo«, ki je po navedbah washingtonskega GovPredict znašala 833 kletvic in leto prej 825, medtem ko so jih leta 2016 zaznali le 124 in še dve leti prej samo 58. Lansko leto je bilo po podatkih podjetja, ki ga je ustanovil Emil Pitkin za trženje analiz in orodij pri spremljanju ameriške zakonodajne in politične dejavnosti, še posebej bogato z izrazi, ki jih v našem medijskem prostoru olikano prevajamo z izpeljankami iz j***, saj so jih ameriški politični veljaki javno uporabili 597-krat, medtem ko so v prvem polletju letos nekoliko bolj zadržani s 115 zabeleženimi primeri. Začetek leta je obetal več, saj je nova demokratska kongresnica Rashida Tlaib ob prihodu na kongresni grič privržencem obljubila odpoklic »motherf***ja Trumpa« in kritike zavrnila s tvitom, da »oblastnikom vselej vrže resnico v obraz«. Profesor spoznavnih znanosti s kalifornijske univerze v San Diegu Ben Bergen, avtor leta 2016 objavljene študije z naslovom »What the F: What Swearing Reveals About Our Language, Our Brains, and Ourselves«, ugotavlja, da je preklinjanje politikov v javnosti postalo bolj sprejemljivo, kot je bilo še nedolgo nazaj, in to tudi po zaslugi medijev oziroma komunikacijskih kanalov, ki so vse manj cenzurirani. Opaža tudi, da politični veterani, ki so desetletja gradili svojo politično podobo, naenkrat verjamejo, da jim nekaj prostaštva koristi, in so za to pripravljeni z njim tudi tvegati. Sam ni prepričan, ali gre za nov politični diskurz ali zgolj epizodo v času, ki ga s političnimi emocijami polni prav Trump.