Število primerov rasizma v športu se povečuje, družbena omrežja pa pri tem ponujajo brezplačen in učinkovit kanal za šikaniranje športnikov. Selektor ženske nogometne reprezentance Anglije Phil Neville je zato na nedavni novinarski konferenci pozval nogometni svet, da za šest mesecev bojkotira družbena omrežja. Njegov poziv se je zgodil po tem, ko je bil nogometaš Manchestra Uniteda Paul Pogba po zgrešenem kazenskem strelu deležen številnih rasističnih žaljivk na spletu.
Krpamo luknje, a pušča povsod
Neville je opozoril, da niti twitter niti instagram ne naredita dovolj, da bi preprečila ali kaznovala spletni rasizem, da je vse, kar se zgodi, to, da prijavitelj dobi obvestilo, da bodo zadevo raziskali, a se potem seveda ne zgodi nič. »Izgubil sem vero v ljudi, ki so zadolženi za obravnavo spletnega rasizma, zato mislim, da moramo poslati močnejše sporočilo: umaknite se z družbenih omrežij za šest mesecev, da vidimo, kako bo to vplivalo na družbena omrežja in podjetja, ki jih imajo v lasti,« je na konferenci pozval Phil Neville. Nevillu sta se pri pozivu pridružila tudi Pogbajeva soigralca Harry Maguire in Marcus Rashford, ki sta dejala, da je bilo dovolj in da je Manchester United družina, kjer ko napadejo enega, napadejo vse. Pri Twitterju so se sicer po napadih na Pogbaja odzvali z izjavo, da močno obsojajo zlorabo njihovega omrežja za rasistične napade in da so za vedno ugasnili nekaj uporabniških profilov, ker so njihovi lastniki kršili pravila omrežja. Dodali so, da gre za širši družbeni problem in da ta zahteva širši družbeni odziv, zato naj bi twitter sodeloval tako z angleško nogometno zvezo kot z organizacijo Kick It Out, ki ugotavlja primere rasizma v nogometu na Otoku. Podobno so zapisali pri Facebooku, ki ima v lasti Instagram. Dejali so, da delajo za razvoj orodij in tehnologije za preprečevanje nadlegovanja in zlorab ter da ljudem, ki redno kršijo njihova pravila, za vedno prepovedo uporabo njihovega omrežja.
A rasistični napadi na nogometaše so tako redni, da posamične prepovedi obiskovanja tekem, kot so to pred časom naredili pri londonskem klubu Chelsea, ali ukinitve spletnih računov, na kar računata Facebook in Twitter, ne zadostujejo. Tudi Neville je na vprašanje, ali bi morali nogometni klubi kaj ukreniti, dejal: »Mar tega ne počnemo že zdaj? Mar nimamo posebne ekipe, ki se ukvarja s tem? Nogometna zveza počne vse, kar je v njeni moči, liga prvakov vodi kampanje in prav tako počne vse, kar je v njeni moči. Krpamo luknje tu in tam, ampak pušča povsod.«
Prijav rasizma vedno več
V Veliki Britaniji rasizem v nogometu spremlja organizacija Kick It Out, ki že leta opozarja tudi na rasizem na spletu, ki je po njihovem mnenju povsem zunaj nadzora. Prijav rasizma je bilo v zadnjem letu 43 odstotkov več kot leto prej, približno tretjina prijav je bila zaradi nadlegovanja na družbenih omrežjih.
Če bi se nogometni svet odzval na Nevillov poziv, to ne bil bil prvi angleški nogometni bojkot družbenih omrežjih. Aprila letos so namreč profesionalni nogometaši iz Anglije in Walesa za 24 ur bojkotirali družbena omrežja in tako protestirali proti neučinkovitemu spopadanju z rasizmom na spletu. Bojkot je sledil rasističnim napadom na še enega igralca Manchestra Uniteda, Ashleyja Younga. Igralci so takrat objavili grafiko kampanje #Enough (Dovolj), izključili komentarje in se vzdržali objav.
Finančne posledice umika nogometašev
Simbolna akcija je sicer opozorila na problematiko, a 24 urni mrk na družbenih omrežjih nima posebno velikega učinka. Če bi se pridružili Nevillovemu pozivu k polletnemu bojkotu, pa bi verjetno škodo bojkota občutila tako podjetja, ki imajo v lasti omrežja, kot tudi nogometaši sami. Najbolj priljubljeni nogometaši namreč za svoje objave na družbenih omrežjih prejemajo sponzorska sredstva, podobno pa Facebook in Twitter služita z oglasi, ki ciljajo na milijone oboževalcev in oboževalk nogometa. Tako prav Paul Pogba po študiji agencije Edelman velja za enega od treh nogometašev z največjim potencialom za oglaševanje pripomočkov za moško higieno, čeprav še zdaleč nima takšnega dosega kot najbolj priljubljeni Christiano Ronaldo, Lionel Messi, David Beckham, Neymar Jr., Ricardo Kaka in Ronaldinho.
Pritiski s sklicevanjem na moralno dolžnost družbenih omrežij, da preprečujejo rasistične napade na spletu, so morda delno učinkoviti, a najverjetneje bi jih šele finančne posledice, ki bi jih povzročil umik nogometašev in nogometašic z družbenih omrežij, zares spodbudile k ukrepanju.
