Prebivalci Zgornje Šiške bodo lahko videli, kakšna je bila njihova soseska pred desetletji in kakšna je danes. Na igrišču ob Ulici Ane Ziherlove bo mogoče videti arhivske posnetke RTV Slovenija o dogajanju v Zgornji Šiški iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja, poleg tega pa še tri filme Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), in sicer Prespana pomlad, ki je posnet na Ulici Ane Ziherlove, Smehljaj, v katerem je igral dolgoletni prebivalec Zgornje Šiške Demeter Bitenc, in Kje si, stari?, ki pa se dogaja v središču Ljubljane.
Poleg tega si bodo lahko ogledali tudi izjave sedanjih in nekdanjih prebivalcev Zgornje Šiške. Brezplačni večer filmov, ki sta ga organizirali Maja Ava Žiberna in Barbara Svetek, bo potekal v okviru projekta Zunaj, ki ga vodita Prostorož in Inštitut za politike prostora.
Spremenjen pogled na to, kaj je zeleno
V arhivskih posnetkih RTV Slovenija bo med drugim mogoče slišati, kako so mladi v tistih časih menili, da živijo v betonski džungli, v kateri ni veliko zelenja. »To je zanimivo. Ta soseska namreč danes velja za eno bolj zelenih. Opazno je, kako so se kriteriji za to, kaj je zelena soseska, spremenili,« je dejala Maja Ava Žiberna.
V arhivskih posnetkih mladi govorijo tudi o nekdanjem mladinskem centru, ki je bil izjemno priljubljen. »Študent iz Beograda na primer pripoveduje, kako je bil mladinski center pomemben za njegovo socializacijo. Mladi so poudarjali, da je povezovanje zelo pomembno. Že takrat so govorili o podobnih stvareh, o katerih govorimo danes. Če je bila to takrat težava, kakšna je potem šele danes,« je rekla Maja Ava Žiberna, ki je zbrala izjave današnjih stanovalcev, tudi dolgoletnega novinarja Dela Toneta Hočevarja, ki je s svojim zgodovinskim spominom povedal marsikaj zanimivega o soseski.
Sodelujoči v anketi so poudarjali pomen skupnosti, s čimer je povezan glavni namen dogodka. »Gre za osveščanje, da so ljudje kot skupnost pomembni. Na splošno se premalo zavedamo pomena skupnosti za uresničevanje katerega koli cilja, pa naj gre za nov koš na igrišču, pločnik ali kaj drugega. Skupnost je močna, če izmenjuje znanje in izkušnje. Za to moraš biti povezan – z izmenjavo informacij od ust do ust ali po družbenih omrežjih. Poleg tega je koristno, če na svoje življenje pogledamo z drugimi očmi,« je dodala.
Soseska potrebuje kakšno mizo in klopco več
Barbara Svetek, ki že vse življenje živi v tem delu Ljubljane, meni, da je interakcije med ljudmi v Zgornji Šiški premalo. »V tem delu Šiške se nič ne dogaja. To je spalno naselje, kjer ljudje le živimo in hodimo v trgovino, ne delamo pa nič kulturnega. Glede na to, koliko ljudi živi na tako majhnem prostoru, manjka druženja,« je dejala Svetkova, ki meni, da soseska potrebuje ravno takšne dogodke, da bi se začeli vzpostavljati odnosi med sosedi, pa kakšno klopco in mizo več, kjer bi lahko na primer organizirali družabne igre.
»Če imaš dovolj denarja, greš lahko na kavo, ampak nimajo vsi toliko denarja. Manjka človeškega stika, kar pa ne sme biti prepuščeno le naključju. Za to potrebujemo neko organizacijo in infrastrukturo. Želim si, da bi imeli večnamenski javni prostor,« je dejala in kot eno redkih aktivnosti pohvalila jutranjo telovadbo, ki jo prirejajo za starejše občane in se odvija tudi po drugih delih Ljubljane.
