Približno dve leti sta minili, odkar je ekipa Kreativne cone (KC) Šiška morala zaradi spremembe lastništva in načrtovanega rušenja objektov zapustiti pisano stavbo na Celovški cesti 50. Že takrat je ekipa mladih umetnikov izrazila željo, da bi kreativna cona v prihodnje zaživela na kakšni drugi lokaciji, morda v nekoliko spremenjeni obliki. To se je zdaj tudi zgodilo. Dvema nekdanjima članoma KC Šiška se je pridružilo še pet novih, skupaj pa so svoj prostor za ustvarjanje našli nedaleč od makadamskega parkirišča pri poletnem avditoriju Križanke. Od radovednih pogledov nekoliko umaknjen prostor z manjšim dvoriščem na Rimski cesti je tako postal zatočišče kolektiva delavnice Levo.
Od KC Šiška do delavnice Levo
»Ko smo morali iz Šiške, smo kar nekaj časa iskali primeren prostor, kjer bi zgodbo nadaljevali, a nismo našli nič primernega. Želeli smo si prostor, ki ni daleč od mesta in ki ni v kakšni industrijski coni. Na voljo je precej pisarniških prostorov, ki so tudi cenovno dostopni, medtem ko je delavnic in skladišč precej manj,« pove Bor Pungerčič. Ker za sprejemljivo ceno takrat niso našli primernega prostora, so se člani KC Šiška znašli vsak po svoje in delo nadaljevali na različnih lokacijah. »Pred časom pa smo se spet lotili iskanja in naleteli na to delavnico. Novica se je razširila od ust do ust in zdaj nas je tukaj sedem,« nadaljuje Anja Radović, ki je bila skupaj z Borom Pungerčičem del KC Šiška. Skupaj z njima so zdaj del kolektiva delavnice Levo še Rok Oblak, Nives Orešnik, Urša De Reya, Aja Sredanović in Matic Lovšin.
Sodelo kot prednost
Za zdaj je delavnica prostor, ki si ga ekipa deli za ustvarjanje in uresničevanje projektov, ki jih v domačih prostorih ali običajnih pisarnah morda ne bi mogli uresničiti. »Vsi imamo tudi službe oziroma plačano delo bolj ali manj na svojem področju, tukaj pa je prostor tudi za to, kar radi počnemo v prostem času, ali pa za delo, ki ga ne želimo nositi domov,« pojasni Bor Pungerčič. Čeprav se umetniki strinjajo, da je delitev delavnice najugodnejša možnost, saj si vsak zase tako velikega in svetlega prostora ne bi mogli privoščiti, pa obenem poudarjajo, da finančni vidik ni edina prednost sodela. »Ne predstavljam si, da bila ves čas sama v neki pisarni. Sem človek, ki si želi družbo,« izpostavi Anja Radović, medtem ko Rok Oblak doda tudi možnost medsebojne izposoje orodja in izmenjave idej.
V delavnici so že od maja, prostor pa so v tem času tudi že delno uredili in preuredili, tako da je dovolj prostora za vse. »Za zdaj še nikoli nismo bili vsi hkrati tukaj, urnik se je oblikoval spontano,« pove Rok Oblak. Prvi skupni projekt ekipe je bila prav dekoracija prostora, pri čemer usklajevanje želja in okusov sedmih umetnikov ni vedno preprosto, napol v šali, napol zares povedo sogovorniki, ki pa si v prihodnje želijo, da bi svoja različna znanja in izkušnje lahko povezali tudi v kakšen skupni projekt. »Bi pa lahko vrata odprli tudi za obiskovalce, pripravili kakšne delavnice in tečaje. A se ne omejujemo preveč z načrti, smo šele na začetku,« zaključi Anja Radović.
