In če sem tudi iskren, si tega trenutka sam osebno močno želim in ga pričakujem v najkrajšem možnem času. Sicer se zavedam, da so za ukinitev državnega sveta potrebni relativno dolgi postopki, ker je potrebna sprememba ustave. Kjer je volja, tam je tudi pot, pravi star pregovor. Državni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Tako piše v 96. členu ustave in še, da šteje svet 40 članov, ki ga sestavljajo predstavniki delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, negospodarskih dejavnosti in lokalnih interesov. Ko se bo ta institut ukinil, ne bo nobene škode. Prav nobene. Prej ko bo do realizacije prišlo, bolje bo. Saj je v državi toliko različnih zbornic in zavodov, v katere so omenjeni predstavniki včlanjeni, da res ne potrebujemo še enega porabnika davkoplačevalskega denarja. Razbremenil se bo tudi državni zbor, saj z nenehnim vlaganjem veta pri sprejetju različnih zakonov samo nagajajo in napenjajo svoje strankarske mišice. Rezultata pa nobenega, samo podaljševanje že itak predolgih postopkov sprejemanja nekaterih zakonov. Ampak ne gre samo za razbremenitev DZ, gre tudi za razbremenitev proračuna RS iz tega naslova – in to zelo veliko.
V državi pa gre še za en primer nepotrebnega instituta in zapravljanja davkoplačevalskega denarja, koristi za državljane pa nobene, razen za tiste, ki na njegov račun lepo živijo in služijo. To je Študijski center za narodno spravo, ustanovljen pred iztekom Janševe vlade 2008. Rezultata od njih nobenega, razen pljuvanja po vrednotah NOB in tako imenovanem komunističnem nasilju med vojno in po njej. Kar je seveda večna naloga desnice v našem političnem prostoru. Tudi tistih spreobrnjencev in lizunov, ki so prej sami bili člani ZK. Na zastavljeno vprašanje pred časom glede delovanja domobranske Črne roke pa še do danes nisem dobil nobenega odgovora. Država je za Študijski center od njegove ustanovitve vrgla skozi okno že skoraj tri milijone evrov. Za dvig minimalne plače v državi je vedno toliko nasprotovanj in izgovorov, da te kap, za ti dve zgoraj omenjeni ustanovi pa financiranje ni noben problem. Koristi za državo in državljane pa itak nobene.
In na koncu še nekaj misli o prvi obletnici delovanja Šarčeve vlade. Dežurni kritiki Šarcu oziroma celotni vladi očitajo, da so sprejeli premalo zakonov in da so njihove seje prekratke. Kakšni totalno neumni očitki še bolj neumnih kritikov! Kot da se delo vlade meri samo po sprejetju novih zakonov in dolžini sej. Tako je razumeti. Prejšnje vlade so namreč sprejele na stotine toliko nepotrebnih in neživljenjskih zakonov, dobesedno za sto let naprej in nazaj. Tu se vidi bedna in do skrajnosti neumna razmišljanja kritikov vsega, kar počne aktualna vlada. Pa nisem njihov odvetnik. Delo vlade je treba ocenjevati predvsem po rezultatih. Ti pa so zmanjševanje brezposelnosti, obvladovanje proračuna, delo posameznih ministrstev, dvig življenjskega standarda prebivalstva, zadolževanje države itd. Ne pa sprejemanje zakonov in nakladanje neumnosti v DZ. Upoštevati moramo že obstoječe zakone in predpise ter se jih držati. Tega nam manjka. Delo, disciplina in red na vseh področjih. Spoštujmo poleg vsega raje malo več zdrave kmečke pameti in logike pri vseh stvareh in posamezne stavke iz desetih božjih zapovedi. Za nekatere zelo priporočljivo: Ne kradi!
Srečko Križanec, Štore