S pomočjo umetne inteligence ponarejeni video- ali zvočni posnetki, znani kot deep fake oziroma globoki ponaredek, bi v bodoče znali postati vse resnejši problem. Poleg vse večje količine, ki obsega norčevanje iz zvezdnikov, zavajanje javnosti in ponarejeno pornografijo, deep fake vzbuja skrb tudi zaradi vse večje prepričljivosti posnetkov.

Raziskovalci se zato že nekaj časa trudijo odkriti način za njihovo prepoznavanje. Doslej so našli nekaj sledi, med drugim se pogosto zgodi, da osebe na posnetkih ne mežikajo, da prihaja do nekonsistentne osvetljave, včasih pa se osebe na posnetkih tudi premikajo zelo nenavadno. Žal so našteti znaki bolj kot nujnost posledica napak, ki so jih storili avtorji posnetkov, in bi jih lahko s časom odpravili. Zato so nove metode za odkrivanje ponaredkov vselej dobrodošle.

Med bolj nenavadne sodi poskus instituta za nevroznanost ameriške Univerze v Oregonu. Skupina znanstvenikov tam poskuša najti odgovor na deep fake grožnjo s pomočjo miši. Član ekipe raziskovalcev Jonathan Saunders pravi, da so miši naučili ločiti med različnimi fonemi oziroma zvočnimi gradniki, ki sestavljajo govor. »Ker se zmorejo naučiti kompleksnega problema kategorizacije različnih govornih zvokov, menimo, da bi jih lahko naučili prepoznati pravi in ponarejeni govor,« meni Saunders.

Ekipa upa, da bi njihova odkritja v prihodnosti pomagala storitvam, kot so facebook, twitter in youtube, v boju proti ponarejenim posnetkom, so pa znanstveniki že zagotovili, da za to ne bodo potrebovali pravih miši. »Čeprav se mi zdi zamisel o sobi polni miši, ki v živo odkrivajo ponarejene zvočne posnetke na youtubu, prikupna, se mi to iz jasnih razlogov ne zdi praktično,« pravi Saunders. »Cilj je, da se naučimo, kako jim uspeva, da bi to potem naučili računalnik.«

Glede na to, da so miši govorne zvoke identificirale z 80-odstotno natančnostjo, tudi ta metoda ne bo 100-odstoten odgovor na težave globoke prevare. Bi pa lahko v kombinaciji z drugimi metodami vsekakor pomagala.