V družbi Kemis so ustavili prevzem in prevoz nevarnih odpadkov v vrhniški kompleks, ki ga je 15. maja 2017 razdejal požar. Poteza je povezana z nekaj dni staro odločbo gradbenega inšpektorata, ki je po požaru obnovljeni kompleks razglasila za nedovoljeno gradnjo. V odločbi so Kemisu prepovedali opravljanje dejavnosti v nezakonito zgrajenih objektih, ki jih bodo morali do konca junija 2020 podreti. Čeprav direktor Kemisa Boštjan Šimenc pravi, da se morajo o nadaljnjih korakih po zaprtju centra posvetovati s pravniki, je pričakovati, da se bodo pritožili na ministrstvo za okolje in prostor, bržkone pa bo zadnjo besedo o usodi vrhniškega kompleksa imelo sodišče.
Na ministrstvu za okolje in prostor so namreč že pred dvema mesecema odločili, da mora v postopkih gradbene inšpekcije v zadevi Kemis kot stranski udeleženec sodelovati tudi vrhniška občina in da je Kemis nezakonito obnavljal poškodovani del stavbe. S tem so povozili dotedanje odločitve gradbenega inšpektorata, kjer so pritrjevali Kemisu, da je objekte obnavljal na podlagi izjeme v zakonu o graditvi objektov, po kateri lahko gradiš brez gradbenega dovoljenja, če s tem preprečiš oziroma zmanjšaš posledice neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč.
Na ministrstvu so opozorili, da ko je Kemis začel obnovo, je od požara minilo skoraj pet mesecev, zato s tem ni preprečil nobene nove nesreče niti zmanjšal posledic, kajti najhujše so gasilci in drugi preprečili že med požarom in tik po njem. Na ministrstvu so prepričani, da pet mesecev po požaru ni bilo več nikakršnih delujočih posledic. »Investitor bi mogel in moral predhodno za vsa sanacijska dela pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje,« so v odločbi zapisali na okoljskem ministrstvu.
Na inšpektoratu se ne strinjajo z ministrstvom
Čeprav so tudi na gradbenem inšpektoratu obnovljene objekte v zadnji odločbi označili za nedovoljeno gradnjo, tam še vedno vztrajajo, da jih je Kemis povsem zakonito obnavljal brez gradbenega dovoljenja, saj naj bi po njihovem mnenju z gradbenimi deli preprečevali posledice požara. Gradbena dela so se po njihovem mnenju začela v dnevih po požaru in ne šele po petih mesecih, kot zatrjujejo na okoljskem ministrstvu. A podatek o tem, da so v Kemisu gradbišče, kjer so izvajali rušitvena in sanacijska dela, na upravno enoto prijavili šele 28. avgusta 2017, torej tri mesece in pol po požaru, prva dela v gradbeni dnevnik pa vpisali 4. oktobra 2017, prej govori v prid stališču ministrstva, da gradbena dela niso bila povezana s preprečitvijo neposrednih posledic požara, temveč da so v Kemisu prek izjeme v zakonu kompleks želeli prenoviti brez gradbenega dovoljenja.
A se v Kemisu niso ustavili zgolj pri prenovi obstoječih objektov, temveč so ob njih zgradili velik podzemni zalogovnik vode za gašenje, ki v tlorisu meri 20 krat 10 metrov in sega dobre štiri metre v globino. Po besedah direktorja Kemisa Boštjana Šimenca so zalogovnik, ki ga danes prekriva parkirišče, zgradili zato, ker so morali v skladu z novimi standardi požarni sistem nadgraditi v avtomatski gasilni sistem na težko peno. »Če hočeš imeti ta sistem, moraš zagotoviti zalogovnik vode, ker sam hidrantni sistem ne zagotavlja dovolj vode. Dobili smo pravno mnenje, da gre za vzdrževalna dela, namenjena zagotavljanju boljše varnosti objekta. Dejstvo je – o čemer se bodo sicer pogovarjali pravniki –, da smo zaradi tega, ker smo povečali požarno varnost, zgradili črno gradnjo. Če bi požarno varnost pustili tako, kot je bila prej, bi bilo pa v redu,« pravi Šimenc.
Gradbeni inšpektor je gradnjo zalogovnika ob rednem pregledu opazil konec novembra lani, v odločbi pa ni nikjer navedeno, da bi predstavnike Kemisa takrat opozoril na nezakonitost gradnje ali kako drugače ukrepal. To se ni zgodilo niti na dveh inšpekcijskih pregledih, ki sta sledila 4. februarja in 1. julija letos. Kar je nenavadno, saj je ravno zaradi gradnje tega bazena prenovljeni kompleks na koncu pristal na seznamu črnih gradenj. Drugo zanimivo dejstvo je, da na inšpektoratu kot nedovoljeno gradnjo na koncu niso označili samo zadrževalnika, temveč tudi prenovljene objekte, saj naj bi bil ta nanje vezan in naj bi zato spreminjal njihove tehnične značilnosti. Na to je v pogovoru opozoril tudi Šimenc, ki meni, da bi lahko zahtevali legalizacijo za bazen, »ne pa da so vso stavbo označili za nezakonito gradnjo«.
Zakaj se gradbeni inšpektor ni odzval prej in ustavil gradnje zalogovnika, za zdaj ni jasno, saj so se na inšpektoratu zavili v molk in to s pojasnilom, da še nimajo potrditve, da je bila odločba vročena Kemisu. Inšpektorat je sicer zadnje dni zaradi postopkov v moravškem Termitu tarča kritik okoljskega ministra Simona Zajca, zaradi česar naj bi se glavni inšpektorici Dragici Hržica majal stolček.
Kdo lahko prevzame Kemisov posel?
Ob zaprtju Kemisovega obrata na Vrhniki je seveda aktualno vprašanje, kakšne težave to predstavlja za sistem ravnanja z nevarnimi odpadki. Zelo velike, so prepričani v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer opozarjajo, da je Kemis v zadnjih šestih mesecih zbral več kot 13.000 ton nevarnih odpadkov iz industrije, komunale, zdravstva in gospodinjstev. V Sloveniji je za zbiranje teh odpadkov usposobljeno le še podjetje Saubermacher, manjše količine pa prevzemata še Ekol in Ekologija. V podjetju Saubermacher so za STA povedali, da težko že danes ocenijo, koliko dodatnih nevarnih odpadkov bi lahko prevzemali sami. To je namreč odvisno od same vrste odpadkov, pa tudi od možnosti zagotovitve dodatnih zmogljivosti v tujini, je povedal direktor družbe Robert Čajič.
Direktor Kemisa Šimenc opozarja, da se je že takrat, ko je njihov objekt na Vrhniki prizadel požar, izkazalo, da je kapacitet za te odpadke premalo. »Nabirali so se povsod, zdaj se bodo spet. Naslednja dva tedna, ko ima veliko podjetij kolektivne dopuste, težav še ne bo, potem pa se bodo začele kopičiti,« pravi Šimenc, ki še ne ve, kaj se bo po dopustih zgodilo z delavci Kemisa. »Kompleksa ne bomo kar čez noč zaklenili. Odvažati moramo odpadke na zalogi, toliko smo odgovorni, saj je treba skrbeti za tisto, kar smo že prevzeli. Kaj pa se bo zgodilo potem, ne vem,« konča Šimenc.
