Mlada slaščičarka Tatjana Cerjak je v kuhinji gradu Otočec na krožnik nasula za pest drobtin z mandlji in limonino lupinico ter jih oblikovala v polmesec. Dodala je tri živo rdeče kupčke sesekljanih marelic, kuhanih z maraskinom in strokom vanilje, dve kroglici moussa iz bele čokolade, jogurta in limonske trave, nekaj paličic iz beljakov ter živo zelen nadrobljen biskvit z meto. Na vrh je dala krepko žlico sladoleda s pehtranom. »Zdi se, da je na krožniku veliko okusov, toda ti so zelo nežni in se lepo ujamejo,« pove 23-letna grajska slaščičarka, ki se je za mojstrico slaščičarstva izurila v Nemčiji, od lanskega novembra pa s svojimi sladicami razvaja goste na gradu Otočec.

Odločitev že pri štirinajstih

Cerjakova je vse življenje živela v Nemčiji, a hrepenela po Sloveniji, kamor je s starši nekajkrat na leto prihajala na počitnice k starim staršem in drugim sorodnikom. Pred dobrim letom se je preselila v vas Ravne pri Zdolah v Posavju, v zidanico domačega vinograda. Slovensko podeželje je vzljubila že davno, morda tudi zato, ker so v Nemčiji, 1200 kilometrov stran, stanovali sredi polmilijonskega Essna. »Tako lepo je tukaj, ko vidim naravo, hribe, vse te vasi, pa njive… Po enem letu, odkar sem v Sloveniji, se še vedno počutim kot na dopustu,« doda simpatična mladenka.

Od nekdaj je rada pripravljala slaščice. Odločitev o njeni poklicni poti je padla že pri 14 letih, ko je opravljala tritedensko prakso v eni od slaščičarn v Essnu. Dve leti pozneje je začela triletno slaščičarsko šolo. Štirikrat na teden se je urila v pravi slaščičarni, enkrat na teden je sledila teorija. Po treh letih je, kot najboljša v svojem razredu, postala slaščičarka, sledilo je nekaj mesecev dela in nato selitev v Köln, kjer se je pol leta šolala za slaščičarsko mojstrico. »Pet- do šestkrat na teden smo imeli po osem ur in več samo predavanja o tem, kako voditi svojo slaščičarno, kako učiti bodoče slaščičarje, kako voditi finance, pa spoznavanje zakonodaje in podobno. Če želiš imeti v Nemčiji svojo slaščičarno, moraš pač imeti mojstrski izpit.«

Ni ji vseeno, kje in kako dela

Po dobrem letu dela v Nemčiji je padla odločitev, da poskusi s kariero v Sloveniji, sprva le za eno leto, da vidi, kako bo šlo. »A že kmalu po prihodu mi je bilo jasno, da bom ostala tukaj,« pravi. V Slovenijo je prišla sredi lanskega julija in se najprej odpravila v Ljubljano, a že prvi občutek ni bil najboljši. »Marsikdo pravi, da sem preveč izbirčna. Toda res mi ni vseeno, kako delam,« pravi.

In je iskala naprej. Tako je lani jeseni potrkala na grajska vrata na Otočcu. Sprejeli so jo in postala je grajska slaščičarka.

Sprva se je najraje posvečala tortam vseh mogočih oblik, barv, okusov. Domača praznovanja kot tudi prireditve, poroke, srečanja na gradu ne minejo brez njenih tort, ki so prave umetnine. A zadnje čase najraje pripravlja porcijske sladice, kjer prav tako da duška svoji domišljiji in estetski žilici. »Sladico moraš na krožniku oblikovati, aranžirati, sestaviš jo iz več sestavin in različnih struktur. Še vedno pa je moja strast čokolada, poigravam se s čokoladnimi dekoracijami, barvami, izdelujem pralineje.«

Tudi solze so bile…

Seveda v grajski kuhinji hkrati nastaja več sladic. Medtem ko se ena hladi, že nastaja druga, tretja. »Zelo pomembno je, da so sestavine, s katerimi delam, kakovostne. Sploh pri čokoladi, denimo, je izjemno pomembna kakovost, saj je lahko razlika kot dan in noč. Pri čokoladi sem res zelo občutljiva,« prizna. O čokoladi se je ogromno naučila na številnih dodatnih tečajih v Nemčiji, ki pa bi si jih težko privoščila, če ne bi prejela štipendije kot ena najboljših učenk na slaščičarski šoli.

Pravi, da ji ni žal za nobeno odločitev v njenem življenju, četudi je morala skozi naporna tri leta prakse kdaj potočiti tudi kakšno solzo in se »ugrizniti v jezik«. A se je ob tem tudi ogromno naučila, pravi. »Naučila sem se potrpeti in vztrajati. S tem sem navsezadnje tudi osebnostno rastla.«

Prepričana je, da če nimaš tega poklica zares rad, v njem ne boš dolgo zdržal. Kot v nobenem drugem ne. »Še sladica ima boljši okus, če jo pripraviš s srcem,« se nasmehne mlada mojstrica slaščičarstva.