Upočasnjena gospodarska rast območja evra v drugem četrtletju je v skladu s pričakovanji ECB, a vendar včeraj objavljeni podatki kažejo, da se je upočasnitev rasti »razširila« iz Nemčije in Italije tudi na gospodarstvi Španije in Francije. Francosko gospodarstvo se je v drugem letošnjem kvartalu razširilo za 0,2 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj, kot so znašala pričakovanja. Špansko gospodarstvo je v drugem kvartalu zraslo za 0,5 odstotne točke, kar je, podobno kot v francoskem primeru, 0,1 odstotne točke manj, kot so znašala pričakovanja makroekonomskih analitikov. Italijansko gospodarstvo je v drugem kvartalu stagniralo. Podatek o rasti nemškega gospodarstva bo objavljen 14. avgusta, a sodeč po zdaj objavljenih PMI-kazalnikih nemško gospodarstvo najverjetneje ne bo imelo negativne rasti, zahvaljujoč predvsem storitvenemu delu gospodarstva.
Ob podatkih o gospodarski rasti so bili včeraj objavljeni mesečni podatki o stopnji brezposelnosti v območju evra in o osnovni inflaciji. Stopnja nezaposlenosti je bila 7,5-odstotna, kar za zdaj še vedno kaže na izboljševanje stanja na trgu dela v območju evra. Na začetku leta je bila namreč brezposelnost 7,9-odstotna. Osnovna inflacija brez energije in hrane je v juliju znašala 0,9 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj, kot so znašala pričakovanja.
Glede na dosežene ravni gospodarskih rasti in stopnje inflacije v območju evra lahko pričakujemo objavo stimulativnih ukrepov ECB že septembra. Pred to objavo so uradniki ECB poleg makroekonomskih podatkov najverjetneje želeli počakati tudi na odločitev Ameriške centralne banke (FED) glede znižanja zgornje temeljne obrestne mere za 0,25 odstotne točke, na 2,25 odstotka, saj to neposredno učinkuje na tečaj EURUSD in s tem posledično (z zakasnitvijo) tudi na makroekonomske kazalnike območja evra.
Po kakšnih dodatnih ukrepih lahko ECB poseže? Prva najverjetnejša možnost je znižanje ključne obrestne mere v še bolj negativno območje (trenutno –0,4 odstotka), s čimer bi ECB poskusila evropske poslovne banke še bolj prisiliti h kreditni aktivnosti. Drugi ukrep so že v marcu najavljene dražbe poceni dveletnih posojil za banke (TLTRO-III), ki naj bi seveda spet pospešile bančno kreditiranje pravnih in fizičnih oseb. Tretji ukrep je bil zagon novega programa odkupa evrskih obveznic. Ob tem je treba opozoriti, da naj bi se za nakupe obveznic uporabljal samo denar odkupljenih zapadlih obveznic in ne na novo kreiran denar. Vsi ti ukrepi bi zadržali nizke obrestne mere v EU daljše časovno obdobje, po ocenah tudi prek prve polovice leta 2020. Posamezni ali vsi ukrepi ECB bodo verjetno imeli pozitiven vpliv na svetovne finančne trge.
