V tem tednu spremljamo nadaljevanje pritoka makroekonomskih kazalcev, ki pričajo o negativnih učinkih trgovinskih vojn. Avgustovski odčitek proizvodnega ISM-indeksa za ZDA pri 49,1 točke je na najnižji ravni po januarju 2016 in s tem še eden od indikatorjev, ki kažejo na znižanje temeljne obrestne mere v ZDA še ta mesec (18. september). K znižanju proizvodnega indeksa so prispevale vse podkategorije. Izstopa pa kategorija novih naročil, k upadu katere je največ prispeval upad v kategoriji zunanjega povpraševanja, katerega odčitek je na desetletnem dnu. Proizvodni indeks prav tako nakazuje, da se bo industrijska proizvodnja v ZDA v bližnji prihodnosti še krčila.
Na Kitajskem državna stimulacija oziroma fiskalna politika pomaga blažiti upadanje proizvodnega indeksa, ki je podobno kot pri ZDA posledica znižanja zunanjega povpraševanja. Zadnji podatki kažejo, da se izvoz na Kitajskem še vedno krči, a se je proizvodna dejavnost v državi avgusta kljub temu povečala. Caixin proizvodni PMI-indeks za Kitajsko se je namreč avgusta povišal na 50,4 točke, z junijskih 49,9 točke, medtem ko je trg pričakoval odčitek v višini 49,8 točke. Rezultat predstavlja domačo kitajsko moč nad upadajočim zunanjim povpraševanjem. To gre pripisati domači fiskalni podpori in rastočemu gradbenemu sektorju. Kljub učinkom domače fiskalne podpore pa PMI-indeksi za Kitajsko ostajajo skladni z nadaljevanjem upočasnjevanja medletne gospodarske rasti. Črni oblaki se še vedno zgrinjajo nad pričakovanim globalnim povpraševanjem. Fiskalna podpora najverjetneje ne bo dovolj, da bi preprečila negativne učinke ohlajanja kitajskega gospodarstva, zato bodo kitajske oblasti najverjetneje prisiljene sprejemati še bolj stimulativne denarne politike.
Pospešek pri stopnjevanju denarnih stimulativnih politik gre pričakovati tudi pri ameriški (FED) in evropski (ECB) centralni banki še v tem mesecu. Nižanje temeljnih obrestnih mer in morebitno uvajanje manj standardnih monetarnih ukrepov centralnih bank bosta povzročila večjo likvidnost v globalni ekonomiji in na svetovnih kapitalskih trgih. To pa bo sprožilo pozitivne cenovne pritiske na marsikateri razred vrednostnih papirjev. Negativne cenovne učinke na določene vrednostne papirje pa bo sprožal pritok vedno manj rožnatih makroekonomskih kazalcev v prihodnjih mesecih. Kateri proces bo močnejši, trenutno še ni povsem jasno. Najverjetneje pa bodo v bolj dolgoročnem merilu stimulativne denarne politike tiste, ki bodo prevladale in se prevedle v višje cene predvsem delniških tečajev in surovin. Kratkoročno pa v prihodnjih mesecih lahko pričakujemo povišano stopnjo volatilnosti na globalnih kapitalskih trgih.
