V sedmih mesecih, odkar je Jair Bolsanaro na oblasti, se je krčenje deževnega gozda povečalo skoraj za dvakrat v primerjavi z lanskim letom, prav tako je po novem dovoljena uporaba strupov v poljedelstvu, tudi takih, ki so v EU prepovedani. Mednarodna javnost je ogorčena, Francija in Nemčija ter nekatere druge države so zagrozile, da ne bodo ratificirale prostotrgovinskega sporazuma, sklenjenega med EU in Mercosur junija letos.
Obvod mimo parlamenta
Bolsonaro je v sedmih mesecih, odkar vodi državo, jasno pokazal, da mu je bolj kot za ohranitev pljuč planeta mar za to, da Brazilija obdrži in okrepi status svetovne velesile v kmetijski pridelavi. Že med lansko volilno kampanjo je zaščitena naravna območja izpostavil kot oviro ekonomskemu razvoju in se zavzel za ukinitev obstoječe regulative, ki je zadnjih deset let omejevala širjenje industrijske kmetijske pridelave in rudarstva v Amazoniji. Ta obsega 60 odstotkov od približno 8,5 milijona kvadratnih kilometrov velikega ozemlja Brazilije. Ker je parlament njegov predlog za spremembo zakonodaje za zaščito okolja že na samem začetku mandata zavrnil, se je odločil zrahljati nazor nad pragozdom in ustanovil skupino, ki kršiteljem pomaga pri izogibanju plačilu kazni. Običajno so to veleposestniki, ki si prilaščajo ogromne površine za širitev monokultur, kot je soja, ali za živinorejo.
Posledica Bolsonarovih ukrepov je ta, da je bilo v zadnjih šestih mesecih posekanih ali požganih okoli 3000 kvadratnih kilometrov gozda. Nacionalni inštitut za posebne raziskave (Inpe) ocenjuje, da se je od junija lani do letos deforestacija povečala za 88,4 odstotka. Hkrati se krepi pritisk na zaščitena ozemlja staroselcev, ki obsegajo 13 odstotkov državnega teritorija in so zelo zaželen plen velikega kapitala. Poleg veleposestnikov, gozdarjev in drugih plenilcev, ki nezakonito posegajo v zaščitena območja, so tam v zadnjem času čedalje bolj dejavni tudi rudarji in kriminalne združbe. Pred dnevi je ameriško podjetje Planet Labs, ki upravlja okoli sto satelitov, posredovalo satelitske posnetke teritorijev zveznih držav Para in Roraima na severu Brazilije, na katerih je vidno veliko uničenje na območjih, kjer kopljejo zlato, pri čemer se uporablja živo srebro, ki je strup za prebivalce in favno.
Poglavarja ene od tamkajšnjih domorodnih etnij Waiapi so pred nekaj dnevi ubili, ker je rudarjem poskušal preprečiti prihod. Dogodek je močno odmeval v lokalnih in mednarodnih organizacijah za zaščito človekovih pravic in okolja. Bojazen, da se začenja nov val nasilja nad domorodci, je izrazila tudi visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet.
Nenadzorovani pesticidi
A Bolsonaro je podvomil, da se je to zgodilo, in poskuša minimizirati podatke, ki jih objavljajo domače institucije in mediji ter mednarodne nevladne organizacije. Pravi, da širijo laži in prirejajo podatke, in jim očita enako kot evropskim državam, da »vtikajo svoj nos v Brazilijo«. Na tiskovni konferenci za tuje dopisnike je minuli teden izjavil: »Če bi ti podatki o deforestaciji v zadnjih desetih letih držali, Amazonije ne bi bilo več.« Pridušal se je nad zunanjimi pritiski na brazilsko okoljsko politiko in dodal, da svetu vlada prava ekološka psihoza. »A z mano se to neha (…) Amazonija je naša, ne vaša,« je odvrnil novinarjem. O sporazumu med EU in Mercosur ter pogojih, ki jih za njegovo ratifikacijo Braziliji postavlja francoski predsednik Emmanuel Macron, to je spoštovanje načel pariškega sporazuma, je Bolsonaro dejal: »Vse podpisano velja.« In pripomnil, da nekatere ekološke zahteve onemogočajo gospodarski razvoj. Te dni je EU postavila tudi vprašanje o nenadzorovani uporabi insekticidov, pesticidov in drugih kemikalij v brazilskem kmetijstvu, potem ko se je izvedelo, da je Bolsonaro letos odobril 262 agrotoksičnih sredstev, med njimi so nekatera v EU prepovedana že petnajst let. Drugače Bolsonara ocenjuje ameriški predsednik; v torek je o njem dejal, da je »pravi gentleman, ki opravlja veliko delo«.
