Odločitev avstrijskega parlamenta o vetu na podpis prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem je pomembna in odmevna zato, ker je pomembna članica skupine Mercosur Brazilija, katere vlada vztraja pri pridobivanju novih kmetijskih površin na račun uničenja amazonskega pragozda in ignorira pariški okoljevarstveni sporazum, zaradi česar ji Francija in nekatere druge evropske države grozijo, da omenjenega sporazuma ne bodo ratificirale.
Pododbor državnega sveta za EU pri avstrijskem parlamentu je v sredo zvečer sprejel resolucijo, ki dunajsko vlado zavezuje, da v evropskem svetu poda veto na podpis prostotrgovinskega sporazuma med EU in Mercosurjem, ki predstavlja trgovinski blok štirih južnoameriških držav, to so Brazilija, Argentina, Urugvaj in Paragvaj. Osnovno besedilo tega sporazuma so po 20 letih pogajanj predstavniki pogajalskih skupin končali 28. junija letos. Po izjavah neimenovanega predstavnika evropske komisije je zdaj na vrsti usklajevanje sporazuma z evropsko zakonodajo in zakonodajo držav članic Mercosurja. Po končanem usklajevanju bo predstavljen v evropskem svetu, kjer bodo lahko posamezne članice podale svoj veto. Zatem bo romal v obravnavo v evropski parlament, na koncu pa sledi še ratificiranje v vseh 28 evropskih državah. To naj bi trajalo približno dve leti, a če ga bo zavrnila le ena od njih, bo ostal mrtva črka na papirju.
Proti vetu le liberalci iz stranke Neos
Predlog za odložilni veto na sporazum je v avstrijskem parlamentu podala socialdemokratska stranka SPÖ, ki je sprejetje predloga označila za »veliko zmago za potrošnike, okolje, zaščito živali in človekovih pravic«. Veto je podprla večina parlamentarnih strank, tudi konservativna avstrijska ljudska stranka ÖVP, ki ima v odhajajočem parlamentu največ poslancev. Po besedah njenih predstavnikov je s to odločitvijo sporazum pokopan, ker je za njegovo uveljavitev potreben konsenz vseh članic EU. Svojo podporo vetu so izrekli tudi svobodnjaki (FPÖ), ki so dejali, da »Avstrija ne sme poklekniti« pred interesi trgovskih sektorjev, ki so v ozadju sporazuma. Proti vetu je glasovala liberalna stranka Neos (Nova Avstrija), ki je za prosto trgovino z državami članicami Mercosurja, vendar pod določenimi pogoji. Z vetom so prav tako zadovoljni avstrijski Zeleni, ki sicer nimajo predstavnikov v parlamentu. Sprejeta odločitev parlamenta je zavezujoča tudi za avstrijsko vlado, ki se bo oblikovala po volitvah 29. septembra letos.
Sporazumu z Mercosurjem prav tako nasprotujejo številne evropske in južnoameriške naravovarstvene organizacije in sindikati. Dejstvo je, da bi sporazum prispeval k večji blagovni menjavo med članicami EU in Mercosurja. Braziliji, Argentini, Urugvaju in Paragvaju bi omogočil za 50 odstotkov (99.000 ton) večji izvoz mesa na evropsko tržišče kot do zdaj, predvideva tudi večje kvote za izvoz soje, kakava, bombaža in drugih kmetijskih pridelkov. V primeru Brazilije bi po mnenju naravovarstvenikov glede na sedanjo politiko predsednika Jaira Bolsonara to pomenilo smrtni udarec za Amazonijo, kjer s pospešenim krčenjem pragozda poskušajo pridobiti nove kmetijske površine oziroma pašnike za živinorejo.
Nekateri voditelji evropski držav, kot sta francoski Emmanuel Macron in irski Leo Varadkar, napovedujejo, da sporazuma z Mercosurjem ne bodo ratificirali, če Bolsonaro ne bo spremenil svoje politike izkoriščanja Amazonije in se ne bo prenehalo njeno uničevanje. Verjetno so za temi napovedmi še drugi interesi, kot je zaščita domačega kmetijstva. Avstrijska odločitev pa bo zdaj gotovo pripomogla k odločnejšim stališčem Macrona in drugih evropskih voditeljev do tega sporazuma.
