Kot so sporočili z omenjene šole, lokacije defibrilatorjev niso ustrezno označene, hkrati pa tudi laična javnost ni ustrezno seznanjena s pomenom in načinom njihove uporabe. Zato so se skupaj s Koronarnim klubom Celje ter sodelovanjem študentov različnih študijskih smeri lotili projekta Lokacija in dostopnost do avtomatskih zunanjih defibrilatorjev v celjski občini, ki ga sofinancirata država in EU iz Evropskega socialnega sklada.
Med izvedbo projekta so tako ugotovili, da je večina defibrilatorjev na voljo le v delovnem času stavbe, v kateri se nahajajo. Izpostavljajo tudi slabo označenost, saj so od 62 defibrilatorjev le trije pravilno označeni, prav tako dostopnost nekaterih onemogočajo številne ovire.
Projekt bodo sklenili ta mesec s predlogi izboljšav. Lastnikom defibrilatorjev na Celjskem nameravajo poslati poziv k ustrezni označitvi in prošnjo za 24-urno dostopnost defibrilatorja. Študenti na podlagi analize predlagajo tudi nekaj novih lokacij za namestitev defibrilatorjev, kot so denimo mestno pokopališče, kjer so prisotna močna čustva in večinoma starejša populacija.
V okviru projekta so pripravili tudi načrt ustreznega označevanja z informacijskimi tablami za posamezna ožja območja celjske občine.
Na Visoki zdravstveni šoli v Celju so lani začeli tudi projekt usposabljanja osnovnošolcev iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. V preteklih mesecih so brezplačne delavnice o temeljnih postopkih oživljanja izvedli na 16 osnovnih šolah na Celjskem ter usposobili več kot 1500 osnovnošolcev.
