Študenti, ki želijo v prihajajočem študijskem letu bivati v katerem od študentskih domov, ki delujejo pod okriljem zavoda Študentski dom (ŠD) Ljubljana, se lahko na razpis za prosto posteljo prijavijo še do 16. avgusta. Prošnjo morajo z elektronsko vlogo na spletnem portalu eVŠ oddati tako študenti, ki bi se v študentski dom vselili prvič, kot tisti, ki želijo svoje bivanje v študentskem domu podaljšati.
Manj prostora za tuje študente
ŠD Ljubljana ima študentske domove za Bežigradom, v mestnem središču, Mestnem logu, Rožni dolini in Šiški. V razpisu za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2019/2020 je tokrat na voljo nekaj več kot 7000 postelj. V ŠD Ljubljana so mednje vključili tudi približno 200 postelj v Akademskem kolegiju, čeprav je usoda tega študentskega doma še vedno negotova. Zavod oziroma pristojno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) namreč še vedno ni sklenilo dokončnega dogovora o uporabi Baragovega semenišča z ljubljansko mestno občino. Ta je po končani denacionalizaciji postala lastnica celotne stavbe ob Vilharjevi cesti, za uporabo dela stavbe, v katerem je študentski dom, pa zdaj pričakuje najemnino.
»V razpisu smo v dogovoru z ministrstvom, da se ustrezna višina sredstev za subvencije v vsakem primeru zagotovi, upoštevali vse kapacitete, ki smo jih imeli na razpolago v tekočem študijskem letu,« je odločitev ŠD Ljubljana, da v razpis vključijo tudi ležišča v Akademskem kolegiju, pojasnil Uroš Stibilj. Ob tem je ponovno zagotovil, da študenti, ki bodo dobili posteljo v Akademskem kolegiju, ob morebitnem zaprtju študentskega doma ne bodo ostali brez namestitve. »Študente bomo ne glede na to, kdaj bo do tega prišlo, preselili v proste kapacitete v drugih domovih,« je zatrdil Stibilj in dodal, da so tudi zaradi tega letos manj ležišč namenili za študente iz tujine, ki bodo v Ljubljani na študentski izmenjavi.
Občina: Na potezi je ministrstvo
Študenti iz Akademskega kolegija so sicer že pred časom opozorili, da sobe v Rožni dolini niso primerljive s temi za Bežigradom, prav tako bi bilo bivanje zanje na drugih lokacijah dražje. Zaradi dolgotrajne denacionalizacije, ki je preprečevala obnovo stavbe, je Baragovo semenišče v slabem stanju, kar so v ŠD Ljubljana opravičevali z nizkimi stanarinami. Te naj se ne bi zvišale, tudi če bi moral zavod oziroma pristojno ministrstvo v prihodnje občini plačevati najemnino za prostore. »Za zdaj ni predvideno, da bi najemnina za Akademski kolegij vplivala na povišanje nastanitvenih cen za študente, saj naj bi potrebna sredstva za plačevanje najemnine, ki bo dogovorjena, zagotovilo pristojno ministrstvo,« je pojasnil Stibilj.
Kdaj bi do dogovora med občino in ministrstvom lahko prišlo, sicer ni jasno. V ŠD Ljubljana si želijo, da bi dom v Baragovem semenišču deloval vsaj do konca študijskega leta 2020/2021. Na občini ob tem zagotavljajo, da si želijo, da bi sobe za študente v Baragovem semenišču ostale. Zato so, pojasnjujejo na občini, ministrstvu ob možnosti plačevanja najemnine in selitve v treh letih ponudili tudi predlog, po katerem bi del semenišča prešel v last države. »Med občino in ministrstvom potekajo pogovori glede nadaljnje ureditve medsebojnih razmerij in uporabe prostorov v bodoče. MIZŠ smo ponudili te prostore kot zamenjavo za druge,« so pojasnili na občini in dodali, da čakajo na odločitev ministrstva.
