Poslovni rezultati Boeinga, trenutno še vedno največjega proizvajalca letal na svetu, so bili v drugem četrtletju letošnjega leta še slabši od pričakovanj. Družba je v primerjavi z enakim obdobjem lani izgubila 35 odstotkov prihodkov in zaslužila le 15,8 milijarde dolarjev. Izguba je znašala 2,9 milijarde dolarjev.
Razlog za tako dramatičen upad prihodkov ameriškega proizvajalca v drugem četrtletju je predvsem ustavitev prodaje letal tipa 737 max, ki so bila Boeingova najbolj prodajana letala v zadnjih letih. Njihovo prodajo so ustavili marca letos, potem ko je v manj kot šestih mesecih strmoglavilo še drugo tovrstno letalo. V nesreči letala Ethiopian Airlines je umrlo 157 ljudi, oktobra lani pa je v strmoglavljenju letala družbe Lion Air v Indoneziji umrlo 189 ljudi.
Močno se je v primerjavi z Airbusom zmanjšala tudi dobava naročenih letal. Do konca junija je ameriško podjetje dostavilo le 239 naročenih letal, medtem ko je Airbus naročnikom predal 389 letal. »To je odločilen trenutek za naše podjetje,« je ob objavi rezultatov drugega četrtletja zapisal direktor Boeinga Dennis Muilenburg in dodal, da podjetje ostaja zavezano varni vrnitvi letala 737 max na vzletne steze. Kdaj, če sploh, bo lahko letalo vzletelo, ostaja negotovo. Podjetje trenutno preverja njegovo programsko opremo. V Boeingu sicer upajo, da bodo letala 737 max začeli ponovno izdelovati in dostavljati v zadnjem letošnjem četrtletju, s čimer bi vendarle še popravili svoje poslovne rezultate. Toda končno odločitev o izdaji dovoljenja za letalo 737 max bo sprejela ameriška uprava za letenje (FAA).
Polet Airbusa in prizemljitev Boeinga
Slabi poslovni rezultati Boeinga pomenijo, da bo Airbus letos verjetno postal največji proizvajalec letal na svetu. Še lani je Airbusu komaj uspelo izdelati vsa naročena letala, saj izdelovalci motorjev v prvi polovici leta niso zmogli dohajati naročil. A je v drugem polletju nadoknadil zamujeno in za las zgrešil mesto prvega dobavitelja letal na svetu. Boeing je evropsko družbo premagal za zgolj šest dobavljenih letal. Naročnikom so namreč dostavili 806 letal, medtem ko jih je Airbus zagotovil 800, od teh je bila večina airbusov 320 (proizvedli so 626 takšnih letal).
Vse od 90. let prejšnjega stoletja se med Boeingom in Airbusom bije hud konkurenčni boj pri prodaji letal, ameriška in evropska letalska družba pa se zadnje poldrugo desetletje redno medsebojno obtožujeta izkrivljanja konkurence zaradi državnih subvencij. V ZDA ocenjujejo, da njihov proizvajalec zaradi evropskih subvencij izgubi 11 milijard dolarjev na leto oziroma jih je doslej okoli 200 milijard dolarjev. Evropska unija medtem ameriško pomoč Boeingu vidi v naročilih Nase in obrambnega ministrstva za raziskovalne projekte. Z drugimi oblikami pomoči, denimo nižjimi davki, pa naj bi država podjetju po evropskih ocenah pomagala s 23 milijardami dolarjev. Obe trditvi trenutno preverja Svetovna trgovinska organizacija.
WTO preverja izkrivljanje konkurence
Rivalstvo med proizvajalcema letal greni tudi čezatlantske odnose. Ameriški predsednik Donald Trump je aprila že omenil, da bi ZDA utegnile zaradi subvencij Airbusu ocariniti za 11 milijard dolarjev evropskega uvoza. A s tovrstnimi ukrepi je ZDA zagrozila tudi Evropska unija, zaradi ameriške podpore Boeingu je namreč napovedala povračilne carine na 12 milijard dolarjev ameriškega uvoza, če bi Trump uresničil svoje napovedi. Nobena od teh groženj se še ni uresničila. ZDA pred uvedbo carin proti Evropi čakajo na odločitev prizivnega telesa Svetovne trgovine organizacije, ki preverja, kako evropska pomoč Airbusu izkrivlja konkurenco. Odločitev tega prizivnega organa, katerega polno delovanje sicer z blokado imenovanja novih sodnikov onemogočajo prav ZDA, bi lahko odprla pot Washingtonu za uvedbo povračilnih carin do EU.
Ob teh grožnjah tako kljub premirju v trgovinski vojni med ZDA in EU še vedno obstaja možnost, da bi ZDA na uvoz evropskih avtomobilov in njihovih delov uvedle carine, EU pa bi se nanje odzvala z že pripravljenimi carinskimi protiukrepi za 35 milijard evrov ameriškega uvoza. Tudi s to odločitvijo Trump še odlaša, saj jo je maja prestavil za pol leta. Trgovinskim pogajanjem z Evropsko unijo je hotel dati še eno priložnost, je takrat pojasnil.
Toda trgovinska pogajanja z EU se sploh še niso začela. Novim evropskim poslancem je odhajajoča komisarka za trgovino Cecilia Malmström pojasnila, da želijo ZDA v pogajanja vključiti tudi kmetijski sektor, kar Evropska unija zavrača. Rezultati pogovorov z ZDA so bili mešani, je še dejala. Medtem ko so lahko dosegli napredek pri vprašanjih standardizacije podjetij na obeh straneh Atlantika, se zatika pri vprašanjih umika carin na industrijske izdelke.
