Kdaj in kje bi lahko slovenska policija začela postavljati dodatno ograjo na meji s Hrvaško, ni znano. »Postavitev začasnih tehničnih ovir poteka skladno s sprejetim načrtom, ki je označen s stopnjo tajnosti, zato vam podrobnejših informacij ne moremo posredovati. Konkretno kdaj, kje in v kakšnem obsegu, pa se odloča na podlagi konkretnih ocen in predlogov slovenske policije,« so skopi z informacijami na ministrstvu za notranje zadeve.
Kot je poročala Slovenska tiskovna agencija, naj bi minister Boštjan Poklukar dejal le, da bodo ograjo postavili tam, kjer bo to potrebno. Glede na zadnje podatke o številnosti nezakonitih prestopov slovensko-hrvaške meje je pričakovati, da bi lahko Slovenija s tako imenovanimi tehničnimi ovirami dodatno zavarovala mejo zlasti na območju občin Ilirska Bistrica, Črnomelj in Kočevje. Po zadnjih podatkih je Slovenija na 670 kilometrov dolgi jugovzhodni meji doslej postavila že več kot 200 kilometrov ograje; najprej je bila to rezilno-žična, ki so jo nato nadomeščali s panelno ograjo.
Na ministrstvu za javno upravo so pojasnili, da je z današnjim dnem postala odločba o izboru dobavitelja ograje pravnomočna, saj se nihče izmed sodelujočih v javnem razpisu ni pritožil na izbor srbskega podjetja Legi-SGS. Slednje je na javnem razpisu zmagalo v konkurenci šestih podjetij s ponudbo za nakup 40 kilometrov ograje s pripadajočimi stebri, sidrnimi vijaki in rezilno žico, ki jo postavijo na vrh ograje. Skupna vrednost posla je 4,8 milijona evrov. Dobavitelj ograje se je zavezal, da bo ograjo dobavljal po potrebah in sproti, minimalno pa bo moral zagotoviti postavitev najmanj 100 metrov ograje na dan, 700 metrov na teden in 3000 metrov na mesec.
2,4 milijona evrov za služnost
Slovenija ima zaradi izdatnega varovanja jugovzhodne meje vse več stroškov. Do srede lanskega leta je država za nekaj več kot 200 kilometrov ograje na meji odštela skoraj 14 milijonov evrov, s sedanjimi slabimi petimi milijoni evrov pa se približamo 19 milijonom evrov leta 2015, ko je država začela postavljati ograje na meji. K tem stroškom je treba dodati tudi odškodnine za služnost na parcelah, kjer stoji ograja.
V mandatu bivše vlade so postavili tudi pravne temelje za postavljanje ograje na zasebnih parcelah. Pred letom dni je vlada sprejela sklep o ugotovitvi javne koristi za ustanovitev služnosti in obdobje obremenitve s služnostjo v javno korist zaradi opravljanja nalog nadzora državne meje za obdobje desetih let na 2665 parcelah. Javno korist pa lahko ukine kadar koli, če bi se izkazalo, da služnost ni več potrebna. Vlada Marjana Šarca je aprila letos služnost za postavitev ograje razširila za dodatnih 292 parcel, postavk za odškodnine pa ni spreminjala. V desetih letih naj bi država tako za služnost oziroma za dovoljenje, da lahko postavi ograjo na zasebnih parcelah, izplačala 2,4 milijona evrov odškodnin. Lastniki parcel bi prve odškodnine začeli prejemati prihodnje leto, v povprečju pa bi znašale 75 evrov na leto.
