Praviloma so v parih, na otovorjenih treking kolesih, vedno več jih je opremljenih tudi s pomožnim elektromotorjem. V Slovenijo so se pripeljali iz Avstrije, njihov cilj je Maribor ali katero drugo mesto nizdol reke Drave.
Naložbe v prenovo in dogradnjo kolesarske infrastrukture na Slovenskem že kažejo učinek na Dravski kolesarski poti, ki že dolgo sodi med najbolj priljubljene kolesarske poti v Avstriji, zdaj pa postaja tudi čezmejno zanimiva.
»Lani in letos je bilo v Dravsko kolesarsko pot vloženih krepko čez štiri milijone evrov,« izpostavi Uroš Rozman iz Regionalne razvojne agencije za Koroško (RRA). Rozman je koordinator projekta dravske kolesarske poti, v okviru katerega se ureja 145-kilometrsko pot skozi 18 slovenskih občin.
Gradijo in urejajo po celotni trasi
Postavilo se je več kot 600 usmerjevalnih tabel, uredil in označil se je povsem nov 30-kilometrski odsek med Mariborom in Ptujem, ki poteka čez Dravsko polje. Dravske elektrarne so asfaltirale manjkajoči del poti v Mestni občini Ptuj, pod Ptujskim jezerom proti Markovcem. »S tem se je uredil zelo pomemben odsek na tej povezavi,« je zadovoljen Rozman, ki ga veseli tudi okoliščina, da so občine na Dravskem polju sanirale in obnovile makadamske poti po novi trasi.
Zdaj se gradi v Muti in v Radljah ob Dravi, med občinama naj bi še letos odprli novo 15-kilometrsko traso od Trbonj do Vuhreda. Asfaltiralo se je tudi v občini Ruše, kjer so speljali nekakšno kolesarsko »hitro cesto« ob železnici, mimo industrijske cone. Štirikilometrska pot se sklene točno na meji s sosednjo občino Maribor.
Največja mestna občina je tudi največji zamudnik, v času županskega mandata Andreja Fištravca je zaspala na tem projektu. Zdaj si odgovorni prizadevajo nadoknaditi zamujeno. Državna direkcija za infrastrukturo pospešeno pripravlja dokumentacijo za nadaljevanje poti čez mariborsko ozemlje, odsek do Limbuša bo dolg dva kilometra in ga bodo začeli urejati prihodnje leto, v okviru te naložbe bodo uredili še štirih počivališča, tri v Rušah in eno v Mariboru, napoveduje Rozman.
Direkcija je pred nedavnim postavila novi informacijski tabli v Podvelki in Fali, ki kolesarje opozarjata na nekoliko zahtevnejša vzpona čez Lovrenc in Činžat in na alternativno rešitev: prestop na vlak. Do konca leta bodo postavili še dodatnih 27 informacijskih tabel, na katerih bodo med drugim označeni gostinsko-turistični ponudniki ob poti.
Več kot 250.000 obiskovalcev na leto naštejejo naši severni sosedje na avstrijski dravski kolesarski poti, ki se pravzaprav začne v Italiji, pri izviru na Toblaškem polju. Izjemno pozitivno mednarodno prepoznavnost je pot dobila leta 2015, ko ji je nemško kolesarsko združenje ADFC podelilo maksimalnih pet zvezdic. Takšne »elitne« kolesarske poti so v Evropi še zmeraj samo štiri.
Finančno so na četrtini poti
Na slovenski strani lahko o takšni obiskanosti samo sanjajo. Se pa statistike občutno izboljšujejo. »Postavili smo prva števca kolesarjev, in sicer na meji z Avstrijo in v Rušah. Prvi je do začetka meseca naštel 9000 kolesarjev, drugi približno dvakrat več. Avstrijcem številka po trasi nizdol pada, v Beljaku je kolesarjev približno 120.000 na leto, na meji s Slovenijo je še nižja. Zato že zdaj samoiniciativno tržijo Maribor kot končno točko, saj je to največji kraj na celotni trasi, obenem komaj čakajo, da odsek čez Slovenijo dvignemo na njihovo raven, za kar pa bo potrebnih še za približno 15 milijonov evrov vlaganj. Ko bodo te investicije udejanjene, sem prepričan, da bomo leta 2024 našteli že približno 100.000 kolesarjev,« je optimističen Rozman.
Dravska kolesarska pot se ne konča na slovenski meji, temveč se nadaljuje do sotočja Mure in Drave pri Legradu, kjer po 510 kilometrih doseže hrvaško-madžarsko mejo.
