»Avstrijci si že vrsto let želijo, da bi se pot nadaljevala tudi skozi Slovenijo, zato že zdaj samoiniciativno tržijo Maribor kot končno točko, saj je to največji kraj na celotni trasi,« je razložil Uroš Rozman iz Regionalne razvojne agencije za Koroško (RRA). Rozman je koordinator projekta dravske kolesarske poti, v okviru katerega bodo uredili 145-kilometrsko pot skozi 18 občin, od Dravograda do Središča ob Dravi. Skupna vrednost naložb, ki jih naj bi udejanjili do leta 2022, presega 15 milijonov evrov.

Več kot 250.000 obiskovalcev na leto naštejejo naši severni sosedje na 320 kilometrih avstrijske dravske kolesarske poti, ki se pravzaprav začne v Italiji, pri izviru na Toblaškem polju. Vsako leto jih naštejejo več. Izjemno pozitivno mednarodno prepoznavnost je pot dobila leta 2015, ko ji je nemško kolesarsko združenje ADFC podelilo vseh pet zvezdic. Takšne »elitne« kolesarske poti so v Evropi samo štiri.

Avstrijci, ki so dravsko kolesarsko pot začeli razvijati že v osemdesetih letih minulega stoletja, se niso zadovoljili s to odlično oceno. Leta 2020 bi radi zasedli evropski vrh, za kar pa bi bilo potrebno tudi občutno podaljšanje poti čez slovensko mejo. Te priložnosti se zavedajo tudi številni pri nas. Vendar bo do dneva, ko bo Slovenijo prečkala takšna kolesarska pot, ki je po urejenosti primerljiva z avstrijsko, preteklo še veliko vode po strugi reke Drave.

Najprej nove table, potem novi odseki

Opaznejša vlaganja v kolesarsko infrastrukturo so se začela šele po letu 2015, ko je 18 občin ob Dravi skupaj s tremi razvojnimi agencijami in Zavodom za turizem Maribor - Pohorje zagnalo partnerski projekt, v okviru katerega so med drugim dorekli dokončno traso poti.

Večji premiki bodo opazni letos. Pot že dobiva novo celostno podobo, saj bo direkcija za infrastrukturo postavila več kot 400 novih usmerjevalnih tabel med avstrijsko in hrvaško mejo. Označevale bodo tudi 15 kilometrov nove povezave (Jabolčna pot), ki poteka večinoma skozi občino Selnica ob Dravi, novost bo tudi legalno prečkanje hidroelektrarne Fala. Pred začetkom kolesarske sezone v prihodnjem letu sta predvideni tudi vzpostavitev povsem nove 30-kilometrske povezave med Mariborom in Ptujem po desnem bregu reke Drave in ureditev odsekov v občinah Muta, Radlje ob Dravi, Ruše in Maribor.

Na številnih odsekih pa vožnja še zmeraj ne bo primerna za družinsko kolesarjenje, ker je trasa speljana po prometnih magistralkah. Najbolj kritičen odsek je med Podvelko in Falo, saj na njem ni alternativne neprometne vzporedne ceste. Zato so traso zdaj začasno začrtali skozi Lovrenc na Pohorju in Činžat. Na tem odseku sta dva strma klanca, poleg tega je pot odmaknjena od Drave. »Dokler odseka ne bomo ustrezno uredili, bomo kolesarje prepričevali, da naj se raje odločijo za vožnjo z vlakom,« pravi Rozman.

Pasivni Maribor pozabil na kolesarje

Če si Avstrijci srčno želijo, da bi se kolesarsko čim prej kakovostno in varno povezali z Mariborom, pa županstvo Andreja Fištravca v preteklosti ni pokazalo pretiranega zanimanja za ta projekt. V minulih štirih letih Fištravčevega županovanja se ni zgodilo kaj več od postavitve nekaj informacijskih tabel. Dravsko kolesarsko pot so zdaj umestili na svoj »predvolilni« seznam projektov, ki jih nameravajo udejanjiti do leta 2020.

»Res je, v Mariboru smo težko premikali zadeve,« je kritičen Rozman. »Če bi bili na občini v preteklosti aktivnejši, bi bila povezava z Rušami že vzpostavljena. Zdaj pa jo urejamo z zamudo in pod nekakšno prisilo.« Sogovornik ima utemeljitev, zakaj Maribor doslej ni kazal zanimanja. »Vedeli so, da lahko prihodnje leto kandidirajo za evropski denar. Odseke nameravajo graditi v letu 2019.« Obenem so se v mestu ob Dravi dogajali še drugačni nesmisli. V projektu prenove Malečniškega mostu, čez katerega poteka načrtovana trasa, denimo sploh niso načrtovali kolesarskega prometa čezenj. »Šele s pritiskom krajevne skupnosti in Mariborske kolesarske mreže smo dosegli, da bo prenovljeni most imel mešani površini za kolesarje in pešce,« je razložil koordinator projekta.

Celoten zemljevid Dravske kolesarske poti lahko v pdf formatu prenesete na tej povezavi.