Minister za okolje in prostor Simon Zajc je danes potrdil, da se kerozin, ki je po železniški nesreči pri Hrastovljah pred tremi tedni stekel v okolje, približuje rižanskemu vodnemu zajetju. »Kerozin se premika. V skrajnem primeru lahko pride do črpališča, vendar delamo vse, da do tega ne pride. Na vseh vrtinah opravljamo monitoringe ravno zato, da čim več kerozina oziroma, če se bo dalo, kar vsega ujamemo že prej,« je povedal.
Tako Rižanski vodovod kot agencija za okolje (Arso) skupaj z geološkim zavodom in drugimi službami že vse od izlitja okoli 9000 litrov letalskega goriva v okolje vzorčita vodo na vseh vrtinah na potencialno ogroženem območju in na samem črpališču Rižanskega vodovoda. V ponedeljek so po pojasnilih vršilke dolžnosti generalne direktorice Arsa Lilijane Kozlovič v dveh vrtinah zaznali vonj po kerozinu in nato v njih še s kemijsko analizo potrdili večje količine te tekočine. Prva vrtina je od vodnega zajetja oddaljena okoli 250 metrov in leži na nižji nadmorski višini, druga leži nekoliko višje. »Absolutno se kerozin širi in nadaljuje svojo pot. Mi bomo naredili vse, da ne pride do pitne vode,« je obljubila Kozlovičeva.
Voda iz zajetja ostaja pitna
Onesnaženje vodnega zajetja bodo skušali preprečiti s črpanjem goriva iz vrtin. »Vzeli so še zadnje vzorce, na podlagi katerih bomo ugotovili, kje je glavnina kerozina, in se potem odločili, iz katerih vrtin je najbolj smiselno začeti črpanje,« je pojasnil minister Zajc in dodal, da voda v samem zajetju ostaja nedotaknjena in pitna. »Vse, kar za zdaj predlagamo občanom, je, da bolj racionalno porabljajo vodo,« je poudaril.
Župan Kopra Aleš Bržan in direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj sta njegov poziv ponovila. Vodni vir je omejen, zato lahko pride do redukcij, četudi kerozin ne pride do vodnega zajetja, je opozoril Bržan.
Če bo vendarle prišlo do onesnaženja črpališča, bodo morali edini vodni vir za celotno slovensko Istro izključiti. »To za nas pomeni izredne razmere. Prebivalci bodo vodo takrat sicer še imeli (iz Istrskega oziroma Kraškega vodovoda, op. p.), bodo pa vzpostavljene začasne redukcije vode,« je pojasnil Pregelj že takoj po železniški nesreči. Vodo bodo torej ob določenih urah zapirali. Ob tem je opozoril, da Obala nujno potrebuje dodatni vir vode, saj je to edini vodovod v Sloveniji, ki nima zadostnega dotoka vode za oskrbo vseh uporabnikov.
Plačale bodo Slovenske železnice
Črpanje kerozina iz vrtin je sicer glede na raznolikost kraškega terena po Pregljevih pojasnilih edina kratkoročna rešitev za preprečitev onesnaženja rižanskega vodnega zajetja. Zadrževalni bazen, ki ga namerava Rižanski vodovod zgraditi ob črpališču, bo po njegovih besedah končan šele v naslednjih mesecih in bo lahko lovil morebitno onesnaženo vodo ob potencialnih novih nesrečah v prihodnosti.
Vse ukrepe, ki jih za preprečevanje okoljske škode izvaja Arso skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano, Inštitutom za raziskovanje krasa, geološkim zavodom in direkcijo za vode, bo moral po pojasnilih Kozlovičeve plačati povzročitelj nesreče, to so Slovenske železnice. »Ko pa pride do okoljske škode, začnemo ugotavljati tudi to,« je dejala Kozlovičeva. Dodala je, da so okoljsko škodo začeli na uradu ugotavljati in da bodo določili še »dodatne preprečevalne ukrepe«, ki so potrebni za njeno sanacijo.
