Predsednik republike Borut Pahor s prevzemom osrednje vloge pri iskanju političnega kompromisa za uresničitev odločbe ustavnega sodišča o ureditvi volilnega sistema dokazuje, da je v naši ustavni ureditvi dovolj prostora za delovanje predsednika države, čeprav mu je ustava ukrojila bolj protokolarno vlogo. Dosedanji predsedniki države se v vlogo koordinatorja političnega procesa ali iskanja kompromisa niso postavljali, s tem pa na svoja pleča niso jemali niti tolikšne odgovornosti. Zato je tudi nekako samoumevno, da se je Pahor na teritoriju nepisanih pravil ob očitnem strinjanju vseh parlamentarnih strank (pri čemer je prvak SDS Janez Janša po tihem grajajoče pripomnil, da gre za samoiniciativno potezo) postavil v osrednjo vlogo pri iskanju skupnih točk pri temi, kjer strankarskim elitam doslej ni uspelo najti skupnega jezika kljub večkratnim poskusom.
V zadnjem primeru gre za iskanje kompromisa o volilnem sistemu, s katerim naj bi ne le zagotovili legalnost in legitimnost prihodnjih parlamentarnih volitev, ampak ...