Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič je pojasnil, da predlogi, do katerih so se dokopale parlamentarne stranke, ne sledijo priporočilom za posodobitev volilnega sistema, ki jih je pripravila skupina petih pravnikov. Spomnimo: ta skupina je predlagala uvedbo absolutnega prednostnega glasu, domicil (da bi kandidati imeli stalno bivališče v volilni enoti) in večje število volilnih enot, da bi bile volitve bolj personificirane. »Ničesar od tega, kar smo predlagali, politične stranke niso upoštevale,« je ugotovil nekdanji ustavni sodnik. Je pa res, je dodal, da so volilci očitno dobro sprejeli možnost relativnega preferenčnega glasu, kakršnega poznamo na evropskih volitvah. Veliko jih je uporabilo to možnost. Če bi se to ponovilo na parlamentarnih volitvah, bi dejansko dobili absolutni preferenčni glas.
Nekdanji vidni politik LDS in komentator slovenske politike Bogdan Biščak je menil, da bi vsaka sprememba volilnega sistema predstavljala korak naprej. »Kateri koli volilni sistem bodo sprejeli, bo boljši od aktualnega,« je dejal. A če je pri veljavnem volilnem sistemu sistemu dobro zastopana proporcionalnost, pa ni zaslediti nobene personifikacije, saj pri izboru konkretnega poslanca ne odločajo volilci, ampak naključja. To je po njegovem treba odpraviti.
Če je bilo 19. stoletje v znamenju večinskih volilnih sistemov, 20. stoletje pa v znamenju proporcionalnih, bo 21. stoletje doba kombiniranega volilnega sistema, ki bo zagotavljal sorazmernost volilnega telesa v predstavniškem domu, hkrati pa pravo mero učinkovitosti. To dosežemo s personifikacijo oziroma tako, da damo možnost volilcem povedati, katero osebo bi konkretno volili, je pojasnil Ribičič. Ta del razprave je bil najbližje organizatorjem okrogle mize društvu Sinteza, ki slovenski politiki predlagajo razmislek o uvedbi kombiniranega volilnega sistema. Predsedujoči Emil Milan Pintar je opozoril, da bi volilni sistem z neobveznim relativnim preferenčnim glasom povzročil preveliko zmedo med volilci, saj bi imeli na dan volitev pred seboj ogromen volilni list s številnimi listami (na zadnjih parlamentarnih volitvah jih je bilo 25), na katerih bi bilo po enajst kandidatov neke liste.
