Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo odprl lov na nezakonite priseljence v devetih mestih po državi. Gre za pregon okoli 2000 oseb, ki po prejemu sodnega naloga za deportacijo niso zapustile države. Racija naj bi trajala teden dni. Med 11 milijoni nezakonitih priseljencev v ZDA sta zavladala strah in panika. Številne nevladne in cerkvene organizacije pa tudi lokalna uprava in demokratična javnost so stopile v bran priseljencev.
Nedelja je sicer minila brez uradnih poročil o napovedanih množičnih racijah v najmanj devetih mestih – Los Angelesu, Chicagu, New Yorku, Houstonu, Miamiju, Atlanti, San Franciscu, Baltimoru in Denverju. Kljub temu ameriški mediji poročajo o racijah v New Yorku, in sicer v mestnih četrtih Harlem, Manhattan, Brooklyn in Sunset Park. Dve raciji v Chicagu omenja časnik The Wall Street Journal, o eni se govori v New Jerseyju in v mestu Immokalee na Floridi. Izvedelo se je tudi o primerih, ko naj bi nezakoniti priseljenci policiji preprečili vstop v svoje domove, ker ni imela sodnega naloga za aretacijo. Ne ve se pa, koliko so jih že aretirali, ker agencija za priseljevanje in carine (ICE), ki je odgovorna za operacijo, ni dala v javnost nobenega podatka o tem. V zasebnih pogovorih z novinarji so njeni predstavniki priznali, da je malo možnosti, da bi ujeli vse iskane.
Življenje postavljeno na glavo
A sta strah in nelagodje zajela na tisoče družin, ki trepetajo pred aretacijami in deportacijami svojcev in se bojijo, da bi njihovi otroci ostali prepuščeni sami sebi. Otrokom naročajo, kako ravnati, če na njihova vrata potrka »la migra« (tako imenujejo migracijsko policijo), kam naj se zatečejo, če koga od staršev ali oba aretirajo ali če se z dela ne vrneta domov. Večina priseljencev brez dovoljenja za bivanje se je odločila, da te dni ne bo šla v službo, mnogi so si priskrbeli zaloge hrane, da jim ni treba zdoma. Neki prišlek iz Bangladeša, ki živi v Brooklynu, je za New York Daily News povedal: »Ne hodimo nikamor, ne spimo in sploh ne počnemo ničesar, kar počnemo v normalnem življenju; naše življenje je zdaj nenormalno.«
Na Trumpovo politiko se je odzval del ameriške civilne družbe. Nevladne organizacije so v Chicagu v soboto organizirale protestni shod, ki se ga je udeležilo okoli 10.000 ljudi in na katerem so Trumpa pozivali, naj ustavi »kriminalizacijo obubožanih migrantov«. Združenja za zaščito pravic priseljencev v Queensu pa so se z namenom preprečiti aretacije organizirala v brigade. Družinam, ki se bojijo deportacije, so odprli vrata tudi v nekaterih cerkvah v New Yorku, Houstonu in drugod. Nezakonite priseljence so začeli skrivati tudi posamezniki.
Župani so proti
Trump je pred dnevi dejal, da večina županov akcijo podpira, saj v svojih mestih nočejo kriminalcev. Vendar odgovori županov Trumpa postavljajo na laž. Chicaška županja Lori Lightfoot je izjavila, da njegova politika ljudi travmatizira. Župan Miamija Francis Suarez se sprašuje, zakaj je za racije izbral prav njegovo mesto. Županja Atlante Keisha Bottoms je priseljencem javno svetovala, naj ne odpirajo vrat svojih domov, dokler jim ne pokažejo sodnega naloga. Prvi mož New Yorka Bill de Blasio je opomnil, da je to mesto »sveto« za priseljence brez dovoljenja za bivanje. Župan Los Angelesa Eric Garcetti pa je skupaj z načelnikom mestne policije priseljencem sporočil: »Ne bomo sodelovali z ICE; mesto ti stoji ob strani, skupaj smo.« Izdala sta tudi letake, ki naštevajo njihove pravice.
V vseh omenjenih devetih mestih je Trump leta 2016 zanesljivo izgubil, vsi župani razen tistega iz Miamija pa prihajajo iz demokratske stranke.
