Območje Dobrove in Polhovega Gradca leži v neposredni bližini Ljubljane, v katero dnevno migrira glavnina zaposlenih občanov, dijakov, študentov. Prometnice skozi Dobrovo in Polhov Gradec so izjemno obremenjene. Ugotovitve raziskave Direkcije RS za infrastrukturo o prometni dinamiki na cesti od Dolgega mosta do Dobrove so jasne: po tej prometnici je leta 2014 peljalo malo več kot 7000 motoriziranih vozil na dan, do leta 2034 pa naj bi to število poskočilo na 10.000 vozil na dan. Podobno je tudi na cesti med Dobrovo in Polhovim Gradcem. V prihodnjih 15 letih naj bi se število vozil povečalo za več kot tretjino.
Prav zato so ključne usmeritve in rešitve prometne varnosti v občini usmerjene v spremembo oblike njihove dnevne mobilnosti: iz avtomobila na kolo ali v kakšno drugo obliko sodobnega trajnostnega prevoznega sredstva. »A nikar si ne delajmo utvar: prometa ne bomo zmanjšali, lahko pa preprečimo njegovo povečevanje,« je realno sliko podal Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste pri ministrstvu za infrastrukturo.
Župan občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar je med drugim poudaril, da želijo biti predvsem občina brez prometnih nesreč in z visoko stopnjo varnosti na vseh poteh v občini. »Kolesarsko omrežje je brez dvoma prvi korak k temu cilju. Vse več ljudi se vozi s kolesi, tudi z električnimi, in ob primerni infrastrukturi se bo marsikdo raje odločil za trajnostno mobilnost s kolesom kot pa za avto,« je o željah dejal župan. »Za še večjo varnost smo poskrbeli tudi s pločniki, ne le na relaciji Dobrova–Polhov Gradec, tudi na lokalnih cestah, prednostno pa na poteh, ki jih šolarji uporabljajo za dostop do šole. Na območju nevarnih odsekov postavljamo prikazovalnike hitrosti, katerih prikazana izmerjena hitrost učinkuje na zmanjšanje hitrosti vozil.«
Nevarni odseki so trenutno tudi v okolici šol. »Šolarji na Dobrovi in v Polhovem Gradcu zaradi neustrezne varnosti v šolo ne prihajajo z rolerji, rolkami – na Dobrovi tudi ne s kolesi –, a si zelo želijo,« pa sta poudarili ravnateljica OŠ Polhov Gradec Ilinka Kucler in Romana Novak Mlinar, pomočnica ravnatelja OŠ Dobrova. Prav slednja je poudarila, da si želijo urejene kolesarske poti, a naj se ta podaljša do osnovne šole, saj bodo le tako otroci lahko varno prišli v šolo in domov. Obe šoli se z novim šolskim letom vključujeta v projekt trajnostne mobilnosti, v okviru katere bodo vzgajali otroke in ozaveščali starše, da ni treba vedno in povsod z avtomobilom.
Barjansko kolesarsko omrežje dolgo 108 kilometrov
K temu, da bi prebivalci avtomobil večkrat zamenjali s kolesom, bo nagovarjalo tudi Barjansko kolesarsko omrežje. Občine Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Ig, Škofljica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul in Direkcija RS za infrastrukturo so konec lanskega leta podpisale dogovor o sodelovanju pri izvajanju projekta državnega in regijskega pomena s krovnim nazivom Barjansko kolesarsko omrežje. Dolgo naj bi bilo dobrih 108 kilometrov, sofinancirali pa naj bi ga ministrstvo za infrastrukturo in omenjenih sedem občin. Gre za uresničevanje skupnih prizadevanj 26 občin Ljubljanske urbane regije za trajnostno in od avtomobila neodvisno mobilnost. Prva faza uresničevanja Barjanskega kolesarskega omrežja je prav v občini Dobrova - Polhov Gradec, po kateri bo tekel največji del omrežja (kar 41 kilometrov), odsek, ki bo vreden šest milijonov evrov, pa naj bi bil končan do leta 2023. V tej fazi dokumentacije natančnega odgovora o površini zemlje, ki jo bo morda treba odkupiti na občini, še nimajo. »Ocenjujemo pa, da bo večji del kolesarske poti umeščen na že odmerjeno cesto,« je komentiral Setnikar.
