Državni zbor je danes potrdil spremembo financiranja zasebnih devetletk, ki jo je predlagal minister za izobraževanje iz vrst SD Jernej Pikalo. Ta določa, da bo država obvezni program v zasebnih osnovnih šolah financirala v celoti, za razširjenega, kamor spadajo jutranje varstvo, podaljšano bivanje, interesne dejavnosti, dodatni in dopolnilni pouk…, pa ne bo namenila nič. Oči tako nasprotnikov kot pristašev novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) so zdaj uprte v državni svet. Pričakovati je namreč, da bo skupina državnih svetnikov iz desne politične opcije na zakon predlagala veto, razplet glasovanja pa je po oceni poznavalcev negotov.
Tri skrivnostne stranke
Negotova je bila tudi današnja usoda novele ZOFVI. Kar tri stranke – SMC, Levica in SNS – so se šle namreč skrivalnice. Koalicijska SMC je že v torek napovedala, da predlaganih sprememb ne bo podprla. Kot razlog je navedla, da te poslabšujejo položaj pobudnikov ustavne presoje, ki jim je ustavno sodišče pravzaprav ugodilo. Toda v Cerarjevi stranki niso razkrili, ali se bodo vzdržali ali bodo glasovali proti noveli. Niso namreč želeli olajšati odločitve poslancem Levice, ki so se hoteli vzdržati, vendar si hkrati niso želeli padca predlaganih sprememb.
Tik pred glasovanjem je Levica sporočila: Z rešitvijo, ki jo predlaga šolsko ministrstvo, nismo zadovoljni, a jo bomo podprli. Kot razlog za takšno odločitev so navedli veliko verjetnost, »da bo sicer koalicija kapitulirala pod pritiski desnice in sprejela rešitev, ki bo zasebnim šolam namenila še veliko več denarja«. Ob tem je poslanec Miha Kordiš ponovil, da si Levica želi spremembo ustave, s katero bi zagotovili, da bo šel javni denar zgolj za javne šole. S svojo odločitvijo je Levica rešila Pikalovo novelo. Rešila pa jo je pravzaprav tudi SMC, saj so se njeni poslanci pri glasovanju vzdržali. Če bi pritisnili tipko proti, bi padla.
Za novelo so tako glasovali vsi poslanci vladnih LMŠ, SD, SAB in DeSUS, oba predstavnika narodnih manjšin in sedem poslancev Levice (dva poslanca pridružene partnerice koalicije sta bila danes odsotna), kar je zneslo 42 glasov. Proti so bili pričakovano vsi poslanci SDS in NSi, pridružili pa so se jim tudi poslanci SNS. Skupaj so zbrali 36 glasov.
Kje dobiti manjkajoče glasove
Vendar takšna podpora v primeru, če bodo državni svetniki izglasovali veto, za ponovno potrditev novele v državnem zboru ne bo zadoščala. Tudi če bosta tedaj navzoča danes odsotna poslanca Levice, bosta do potrebne absolutne večine zmanjkala dva glasova. Bi si morda lahko premislil kakšen poslanec SNS ali pa bi tipko za pritisnil kdo iz SMC?
»Vsi štirje naši poslanci bodo tudi v primeru veta državnega sveta glasovali proti zakonu. Mi ne trgujemo,« je dejal vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič. »Težko kar koli napovem. Ne verjamem, da bo prišlo do novih okoliščin, zaradi katerih bi spremenili svoje mnenje,« je menil vodja poslancev SMC Igor Zorčič. »Po vetu se karte delijo na novo. Ne vemo, ali bo do njega sploh prišlo,« je na vprašanje, kakšen končni razplet pričakuje, odgovoril minister za izobraževanje Jernej Pikalo. Zadovoljen je, ker je »državni zbor potegnil jasno ločnico med javnim in zasebnim šolstvom«. S tem je – tako Pikalo – potrdil koncept, ki je bil z belo knjigo določen že leta 1995.
V desni opoziciji pa so prepričani, da se bo novela, če je ne bo zaustavil državni svet, znašla na ustavnem sodišču. »Zdaj se začenja kalvarija za koalicijo, za predsednika vlade in za ministra za izobraževanje,« je napovedala poslanka SDS Jelka Godec. Pikalo se, kot pravi, ustavne presoje ne boji. »Na ustavno sodišče gre veliko zakonov. Ustavna presoja je normalni del političnega in zakonodajnega procesa.«
