Poslanka SAB Maša Kociper je namreč premierja vprašala, ali podpira predlagano novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje, ki jo je pripravilo ministrstvo za izobraževanje in spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol.
Šarec je odgovoril, da sta bili glede tega predlagani dve osnovni rešitvi. Prva je rešitev ministrstva, ki predvideva 100-odstotno financiranje obveznega dela javnega programa, financiranja razširjenega dela javnega programa pa ne predvideva. Druga pa je rešitev desnega političnega pola, ki predlaga 100-odstotno financiranje obeh delov javnega programa. Za nobeno od rešitev večine ni, je dejal.
Tudi zato mu je žal, da na odboru DZ za izobraževanje ni bilo podprto dopolnilo LMŠ, po katerem bi država obvezni del programa financirala v celoti, razširjenega pa bi financirala delno (okoli 25 odstotkov). Z dopolnilom so želeli po Šarčevih besedah osnovni člen novele na odboru pustiti odprt, da bi lahko pozneje v pogovorih dosegli kompromis. A odbor dopolnila ni podprl, člen je zaprt in tako predvideva rešitev, kot jo je že v osnovi predlagalo ministrstvo.
Na vprašanje Kociprove, ali se premier zavzema, da v DZ sprejmejo predlog ministrstva, Šarec ni odgovoril neposredno. »Glede na to, da zakon predlaga 100-odstotno financiranje obveznega programa, verjamem, da bo s tem zadoščeno ustavni odločbi, kot to pravi minister. Mi je pa žal, da nismo odprli nove razprave in dosegli kompromisa,« je dejal. Sam se sicer ne zavzema za to, da bi bila oba dela programa financirana v celoti, saj če bi se, »bi verjetno predlagali tak zakon«.
O varovanju meje: Razlogov za ograjo na zahodni meji ni
Razlogov, da bi Italija na meji s Slovenijo postavila ograjo, ni, kar kažejo tudi podatki, je na današnji seji državnega zbora zagotovil Marjan Šarec, ko je odgovarjal na vprašanja poslancev. Dodal je, da je italijanske zahteve po ograji treba razumeti tudi v notranjepolitičnem kontekstu Italije.
Ponovil je, da je letos v primerjavi s prvo polovico lanskega leta za 17 odstotkov upadlo število oseb, ki so jih Sloveniji vrnili italijanski organi. Kot je v odgovoru še dejal Šarec, slovenska policija tudi izvaja vse ukrepe za zmanjšanje nedovoljenih migracij na južni meji in dela vse, kar ji nalaga evropsko pravo.
Vprašanja v zvezi s postavitvijo mešanih policijskih patrulj na meji z Italijo sta mu zastavila poslanec Branko Grims (SDS) in Jernej Vrtovec (NSi).
Pri tem je predsednik slovenske vlade zatrdil, da Italija ni ogrožena zaradi neaktivnosti Slovenije. Vsaka država, ki postavlja kontrole na meji znotraj schengenskega območja, krši schengen. Kot je za Evropsko unijo dopustno, da ima arbitražno razsodbo, pa ji ni treba uveljaviti, je tudi dopustno, da se podira schengen, je bil kritičen slovenski premier.
»Migracije nas bodo spremljaje leta in leta«
»To so resna vprašanja, ki se jih bo morala nova Evropska komisija resno lotiti,« je dejal predsednik slovenske vlade. Dodal je, da »nas bodo migracije spremljale leta in leta (...), ker tudi EU ni dovolj aktivna pri reševanju teh vprašanj«.
Grims je tudi menil, da mešane policijske patrulje na meji z Italijo izrivajo Slovenijo iz schengenskega območja, kar je predsednik vlade zavrnil z besedami, da gre za normalno sodelovanje, ki ga ima Italija z vsemi sosedami, Slovenija pa tudi s Hrvaško ter da gre za stalno in uveljavljeno obliko dela. Za zajezitev migracij bi bil po besedah Šarca ključen ukrep, da bi pripadnike Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) napotili na zunanjo mejo EU, torej na mejo Hrvaške s Srbijo in BiH.
Vrtovca je tudi zanimalo, zakaj je Slovenija sama predlagala skupne mešane patrulje z Italijo, saj je to po njegovi oceni priznanje, da Slovenija na južni meji s Hrvaško nima stvari pod nadzorom ter hkrati daje italijanskemu notranjemu ministru Matteu Salviniju povod, da patrulje oktobra oceni kot neučinkovite in na meji s Slovenijo postavi ograjo.
Premier Šarec je v odgovoru dejal, da sodelovanja ni predlagala slovenska politika, pač pa je bil dogovor najprej na ravni obeh policij. Slovenska policija skupaj z vojsko deluje dobro in je tudi uspešna pri vračanju migrantov, je ponovno dejal Šarec. Kontrole na meji imajo npr. tudi Nemčija, Avstrija, Danska in še nekatere evropske države. »De facto schengen danes ne deluje več,« je ocenil. Omenil je tudi, da si Hrvaška prizadeva priti v schengensko območje, »a bo morala na svoji meji storiti kaj za to.«
