V hramu slovenske diplomacije so ob slovenski in evropejski zastavi danes izobesili tudi palestinsko. Toda čeprav so zunanjega ministra Palestine Rijada Malkija, ki se je v Slovenji mudil že tretjič, sprejeli tudi s tem državnim simbolom, je slovensko priznanje državnosti Palestine še vedno krepko oddaljeno.
Več kot leto dni je že od tega, ko se je pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami izjalovil še en poskus priznanja Palestine. Takratni premier Miro Cerar je šefu diplomacije Karlu Erjavcu naložil iskanje evropskih partnerjev za tak korak, a ker jih ni bilo, se je politika zadovoljno odločila, naj priznanje počaka na boljše čase. Potem pa se je nacijo, ki se najdlje bori za priznanje državnosti, v Sloveniji kar malce pozabilo. Zdaj naj bi bilo drugače.
Cerar bo še iskal somišljenike
Zunanji minister Miro Cerar namreč namerava nadaljevati nalogo, ki jo je kot premier zadal svojemu predhodniku na čelu diplomacije. V Evropski uniji bo še naprej iskal manjšo skupino držav, s katero bi Slovenija zaradi večjega učinka skupaj priznala Palestino. »Od tega našega načrta nismo odstopili. To je še vedno glavna namera naše zunanje politike,« je zagotovil Cerar. Minister je tako odgovarjal na vprašanje, kakšne politične ukrepe lahko Slovenija ponudi Palestini pred razgrnitvijo ameriškega »dogovora stoletja«, s katerim naj bi se po obsežnih vlaganjih v palestinsko gospodarstvo lotili odprtih političnih vprašanj z Izraelom.
Minister Malki je izrazil upanje, da bo do slovenskega priznanja prišlo kmalu. »Vemo, da obstaja volja, a verjetno se čaka na pravi trenutek. Upamo, da bo ta pravi trenutek napočil kmalu,« je rekel in ponovil znano palestinsko stališče, da je uradna Ramala pripravljena z izraelsko vlado skleniti mirovni dogovor, ki bi temeljil na mejah iz leta 1967. Na izraelske varnostne pomisleke so pripravljeni odgovoriti s ponudbo, da bi nad doseženim mirovnim dogovorom bdele enote zveze Nato. »Za Izrael je bolje, da spoštuje mednarodno pravo in se izogiba aneksijam ozemlja,« je o vse glasnejših izraelskih razmišljanjih po pripojitvi delov Zahodnega brega dejal Malki. Minister se je Sloveniji zahvalil za podporo, ki se kaže tudi v pomoči gradnje palestinskih institucij.
Izpostavljena humanitarna plat
Cerar je napovedal, da bo Slovenija še okrepila podporo Palestini v mednarodnih forumih, prav tako bo nadaljevala s humanitarno pomočjo zasedenim palestinskim ozemljem in tamkajšnjemu prebivalstvu. Lani je Slovenija dala največjo humanitarno donacijo doslej – pol milijona evrov za izgradnjo obrata za razsoljevanje vode v Gazi. Že leta se s slovensko državno pomočjo in prek fundacije nekdanjega predsednika Danila Türka v ljubljanskem rehabilitacijskem centru Soča zdravijo palestinski otroci, ki so utrpeli poškodbe zaradi spopadov ali min in drugih eksplozivnih teles. Slovenija pa v betlehemski bolnišnici vzpostavlja tudi center za rehabilitacijo žrtev konfliktov na Zahodnem bregu in v Gazi.
