Kratka proza je na račun poezije in romanov v zavesti slovenskih bralcev pogosto v senci, a na dobro formo domačih piscev kratkih zgodb že tretjo leto zapored opozarja nagrada novo mesto. Z njo – in s festivalom Novo mesto short – želijo pri založbi Goga, kjer med drugim organizirajo tudi festivala Rudi Potepuški in Novomeški poletni večeri, izpostaviti vrhunske avtorje te zvrsti ter promovirati literaturo in branje. Poleg tega je nagrada tudi finančna, kar ni samoumevno, opozarjata direktor Mitja Ličen in Jedrt Jež Furlan z Goge. Znaša 2000 evrov.

Prvo nagrado novo mesto je leta 2017 prejela Suzana Tratnik, lani je šlo največje kratkoprozno priznanje Evi Markun za prvenec Menažerija, sinoči pa smo v Vodnikovi domačiji spoznali letošnje nominirance. Žirija društva slovenskih literarnih kritikov, ki jo sestavljajo Ana Geršak, Matej Bogataj, Vanesa Matajc in Žiga Rus, je izpostavila zadnje zbirke kratke proze Andreja Blatnika, Vesne Lemaić, Mihe Mazzinija in Andreja Tomažina; ta je bil sinoči odsoten.

Družba sedanjosti in prihodnosti

Že izkušeni Blatnik je v Ugrizih (LUD Literatura) ponovno postregel s kratko prozo, njegove zgodbe, polne osamljenih junakov, druži prav pripovedna strategija – s kar najmanj besedami ta minimalistična in zgoščena pisava pove čim več. Tudi veliko protagonistov Mazzinijevih zgodb v Pohlepu (Goga) – »vselej zgrajenih okoli domiselnih zapletov in presenetljivih koncev« – ne zmore dojeti, kako jih izčrpava družbeni sistem.

Vesna Lemaić je v zbirki Dobrodošli (Cankarjeva založba) upodobila ljudi na begu in tiste, ki jim pomagajo na mejah, v azilnih domovih in skvotih. A njena pripoved, tako žirija, blokira vsak mogoč vonj po sentimentalnem, ki ga je sprožalo medijsko poročanje o zahodnoevropskih gestah 'dobrodošlic'. Tomažin pa je žirijo prepričal s svetom antiutopične prihodnosti v Anonimni tehnologiji (LUD Literatura), ki je poskus razumevanja novega časa in sooblikovanja jezika prihodnosti, pri čemer gre za »poskus dihanja z mehanskimi pljuči, saj je pripovedovalec v odnosu do zgodbe ves čas na varni distanci«.

Kot o slovenski kratkoprozni produkciji poroča žirija, ki je tokrat prebrala 45 zbirk z lansko letnico, v njej ponovno prevladujejo osebnoizpovedne in spominske tematike. »Posledično se temi tesno prevezujeta z družinsko in krajevno zgodovino. Za takšne zbirke je značilen nespremenljiv lik, pogosto v vlogi prvoosebnega pripovedovalca, ki do opisanih oseb in dogodkov ne vzpostavlja literarne distance. Tema je tudi pogosto povod za žanrske hibride, saj se zdi, da ni malo avtorjev, ki členitev besedila na poglavja zamenjujejo s formo kratke proze,« je kritično sklenila predsednica Ana Geršak.

Festivalska nit pohlep

Nagrajenec bo znan v petek, 30. avgusta, v Novem mestu, a v preteklosti dobro obiskan festival Novo mesto short bo trg pred kavarno in knjigarno založbe Goga zavzel že v dnevih prej. Na torkov in sredin večer bo denimo mogoče prisluhniti poglobljenim literarnim pogovorom z vsakim od nominirancev.

Rdeča nit letošnjega festivala je pohlep, saj je Gogin avtor Miha Mazzini to perečo temo, ki je del vsakdanjika vsakega od nas, v že omenjeni zbirki kratke proze obdelal z več zornih kotov, še poročajo iz založbe. V četrtek, dan pred podelitvijo nagrade, tako sledita še okrogla miza, kjer bodo o pohlepu med drugim govorili Karel Gržan, Violeta Bulc in Janez Škrabec, in pod večer pripovedovalski dogodek, ki se mu bosta ob nekaterih slovenskih avtorjih pridružila tudi Ahmed Burić in Boris Dežulović. »Gostje bodo pripovedovali zgodbe, ki še niso bile zapisane, pogoj pa je, da jih pripovedujejo, ne berejo,« opozarjata sogovornika in namigneta, da želijo Novo mesto short na Gogi v prihodnje še bolj mednarodno zastaviti.