Beyond Meat in Impossible Foods izdelujeta meso oziroma mesni nadomestek iz rastlinskih beljakovin. Impossible Foods, ki slovi po »krvavo sočnih« rastlinskih hamburgerjih, je v sedmih letih zbral več kot 500 milijonov dolarjev zagonskega kapitala. Beyond Meat je maja v prvi javni ponudbi delnic prodal skoraj 10 milijonov delnic po začetni ceni 25 dolarjev za delnico, zdaj je treba za njo plačati že več kot 170 dolarjev.
Napovedi Svetovne organizacije za prehrano (FAO), da se bodo potrebe po pridelavi mesa do leta 2050 podvojile, potrjujejo podatki o naglo naraščajoči vrednosti svetovnega trga (predelanega) mesa: leta 2017 je znašala 714 milijard dolarjev, letos bo že krepko presegla tisoč milijard, leta 2022 pa naj bi presegla 1500 milijard dolarjev. Po napovedih tržnih analitikov bo imel trg mesnih alternativ takrat že 10-odstotni delež.
Poslovna vročica biotehnološke proizvodnje umetnega mesa se opira na čedalje večje število etično osveščenih potrošnikov, ki jim umetno meso zagotavlja kakovosten prehranski vir brez potrebe po množični reji in ubijanju živali, hkrati pa ponuja pravo rešitev tudi za okolje in naravne vire, saj naj bi se za proizvodnjo umetnega mesa porabilo petkrat manj vode, desetkrat manj obdelovalne zemlje, povzročila naj bi tudi petkrat manj izpustov toplogrednih plinov, njen največji problem pa je, da je dvanajstkrat dražja od običajne proizvodnje mesa.
Beyond Meat proizvaja nadomestke za piščančje medaljone, goveje polpete in svinjske klobase, ki jih je mogoče kupiti že v več kot 35.000 ameriških restavracijah in trgovinah. Proizvajajo jih iz izolatov beljakovin rumenega graha, riža, vrste fižola mungo, kokosovega olja, repičnega olja in jih z drugimi rastlinskimi izvlečki ter kemičnimi dodatki v stroju za ekstrudiranje hrane oblikujejo v teksturo, podobno mesu. V Impossible Foods so značilen mesni okus, teksturo in sočnost svojega burgerja našli v molekuli hema, ki v mišicah živih bitij skrbi za prenos kisika po telesu. DNK te molekule pridobivajo iz soje, ga dodajo genetsko vzgojenemu kvasu in s fermentacijo pridobijo beljakovino, ki jo zmešajo z vodo, kokosovim in sončničnim oljem in začimbami.
Od majoneze brez jajc do umetne gosje paštete
Poleg armade drugih zagonskih podjetij vstopajo v areno umetnega mesa tudi mesnopredelovalni velikani, na primer ameriški Tyson, ki razvija svojo linijo izdelkov iz rastlinskega mesa. Nestle, največje prehransko podjetje na svetu, bo jeseni predstavil Awesome Burger iz mesa, narejenega na osnovi beljakovin iz graha.
Zagonska podjetja poskušajo tudi z drugimi živalskimi ponaredki. Perfect Day Foods in Ripple iz beljakovin graha izdelujeta mlečni nadomestek. New Wave Foods z rastlinskimi izvlečki ustvarja veganske škampe. Čedalje bolj se uveljavlja tudi hrana iz žuželk. Več podjetij že uporablja moko iz čričkov, iz žuželk in črvov izdelujejo prigrizke in testenine. Zagonski podjetji Exo in Chapul iz čričkov izdelujeta beljakovinske ploščice.
Poleg mesa iz rastlinskih beljakovin se razvija še metoda laboratorijske proizvodnje mesa iz zarodnih celic živali. V zagonskem podjetju Memphis Meat so pred kratkim priredili javno degustacijo takšne prototipne klobase. Večina tovrstnih podjetij proizvaja umetno meso iz vzorca mišice žive (ali sveže zaklane) živali, ki ji odvzamejo zarodne celice, te nato vzgajajo in razmnožujejo v bioreaktorjih, pridobljeno tkivo pa oblikujejo v užitno mesno osnovo.
Hampton Creek iz Silicijeve doline je z majonezo Just Mayo, v kateri kot nadomestek za jajčne beljakovine uporablja prah iz rumenega graha, in piškoti Just Cookie iz sirka (Sorghum) kot eden od prvih v panogi prehranskih nadomestkov sprožil vlagateljsko histerijo, zbral za 120 milijonov dolarjev naložb in s svojimi izdelki preplavil 18.000 ameriških trgovin in šol. Prodreti jim je uspelo tudi v največje ameriške verige, kot sta Walmart in Target, potem pa jih je pokopalo javno razkritje, da so sami množično kupovali svoje izdelke v trgovinah, da bi vlagatelje prepričali o odlični prodaji. Odpoved Targeta je Hampton Creek stala tretjino prihodkov, lani so se preimenovali v Just, pred kratkim pa so javno sporočili, da razvijajo meso iz živalskih celic. Za začetek so izdelali umetno gosjo pašteto, kmalu pa bodo v ameriških restavracijah na voljo njihovi piščančji medaljoni, narejeni na osnovi celic iz perja kokoši.
Razvoj celičnega in rastlinskega mesa sproža veliko dilem o možnih zdravstvenih, okoljskih, kulturnih in gospodarskih posledicah. »Dvomim, da bo proizvodnja umetnega mesa imela pomemben vpliv v državah v razvoju, kjer bo v prihodnjih 20 letih največje povpraševanje po mleku in mesu,« meni Alison Van Eenennaam, ameriška živalska genetičarka. Tudi če zanemarimo dejstvo, da nekateri ameriški mesni nadomestki, na primer Impossible Foods, temeljijo na uporabi gensko spremenjenih organizmov, na katere so potrošniki v Evropi zelo občutljivi, bo umetno meso v prihodnjih letih zelo verjetno ostalo v okviru niše, zanimive za premožnejše »ekomesojedce«. Zagotovo nam ga bodo kmalu ponudili tudi v kakšni »inovativni« trgovini v Sloveniji.
