»Mislim, da smo na kronometru naredili precej tehničnih napak. V prihodnje bomo morali več časa posvetiti treningu te zahtevne prvine,« je nedeljsko vožnjo na čas, eno bolj pomembnih preizkušenj uvodnega tedna, komentiral Matej Mohorič. V ekipi Bahrain Merida z Janom Tratnikom in Mohoričem ter športnim direktorjem Gorazdom Štangljem so od začetka v Bruslju zagotovo pričakovali več. V turbulentnem zaključku prve sprinterske etape je njihov sprinter Sony Colbrelli privozil peto mesto. V nedeljski vožnji na čas (27 km) so osvojili deveto mesto, 36 sekund za zasedbo Jumbo Visma, ki je sanjsko začela 106. izvedbo Toura.
Nianse delajo razliko v ekipnem kronometru
»Imeli smo manjše težave s komunikacijo in sporazumevanjem, prehitrimi in prepočasnimi menjavami v koloni, ne preveč perfektno izpeljanimi ovinki,« je Mohorič našteval detajle skupinskega kronometra za poznavalce. Pri visoki povprečni hitrosti nad 56 km/h odločajo malenkosti. Zraven imajo sicer posamičnega svetovnega prvaka v tej disciplini Rohana Dennisa, močna vlečna konja pa sta tudi Tratnik in Mohorič, a to še ni zagotovilo za uspeh. 36 sekund zaostanka za presenetljivo hitrimi Rogličevimi klubskimi kolegi (Teunissen, Kruijswijk, Bennet, Martin, Van Aert) ni veliko. Možje nizozemske veletrgovine so nebeški Ineos (Thomas, Bernal, Kwiatkowski) in vedno hitre Decenuninck-Quick.step (Alaphilippe, Viviani, Mas) prehiteli kar za dvajset sekund. V Parizu čez tri tedne bodo razlike v debelih minutah. Sekunde so pomembne za potrditev in samozavest. V primeru ekipe Gorazda Štanglja predvsem za kapetana Vincenza Nibalija, če se bo po prvem tednu odločil za boj za vrh rumene razvrstitve in malce za Mateja Mohoriča, ki je na robu prve deseterice med mladimi kolesarji kandidat za belo majico. Danes se karavana po razgibanem terenu za mojstre klasik Binche–Epernay (205 km) seli v Francijo.
Mohorič za krst z glavo ob asfalt
»Vse je v redu. Dobil sem le manjši pretres možganov. Posledic padca v nedeljo nisem čutil. Bomo pa videli, kako bo naprej,« je po koncu druge etape v Bruslju za posledicami padca potožil Matej Mohorič. Dober kilometer pred ciljem je bil udeležen v skupinskem padcu, kot tudi eden Jumbo favoritov Dylan Groenewegen. Ustavilo je še lanskega zmagovalca Gerainta Thomasa (Ineos), na pločnik je zletel tudi eden najbolj vročih favoritov Jakob Fuglsang (Astana) z razbito arkado. Prav padci so strah in trepet prvega tedna Toura. Kolesarji so namreč na vrhuncu moči, vsi zelo motivirani in pripravljeni tvegati za svoje rumene sanje. Tudi hierarhija znotraj karavane še ni postavljena. Vsi verjamejo, da lahko zmagajo. Vožnja spredaj pomeni manj tveganja. Zato je še kako pomembno imeti v ekipi kolesarje, kot je Jan Tratnik. »Moje delo je bilo dobro opravljeno. Dokaz za to je, da nisem bil vpleten v padec. V zaključku sem do zadnjih 500 metrov v zavetrju vodil Sonnyja Colbrellija. Vse se je dobro izšlo. Počutim se dobro. Hitrosti so večje. To je dokaz, da se na Touru zbere množica najboljših. Čeprav so višje hitrosti, pa še ne čutim razlike. Bil sem spredaj, ko je bilo treba opraviti nalogo in to je pomembno,« je bil na opravljeno delo ponosen Jan Tratnik. Colbrelli je bil kot peti blizu Teunissena, Petra Sagana, ki je s tem naredil že prvi pomemben korak za zeleno majico, Avstralca Caleba Ewana (Lotto Soudal) in Giacoma Nizzola (Trek Segafredo), zmagovalca zadnje etape slovenskega toura v Novem mestu.
Zmaga in rumena majica za hitrega pomočnika
»Mesece smo delali, da bi Groenewegen tu oblekel rumeno majico. Ob padcu je bila prva misel, da je šlo vse v nič. Vendar še vedno sem bil svež, zato je bilo vredno poskusiti. Vsi okoli mene so bili v zadnjih metrih že izčrpani, tudi Sagan, in sem le potegnil do konca. Čudovito,« se je zmage veselil 26-letni Mike Teunissen, ki ob nekaj uspehih to pomlad za mnoge ni presenečenje. Kot Groenewegnov namestnik je priložnost sanjsko izkoristil. Še več. Na krilih rumene majice so kot zadnji s startne liste poleteli še v ekipnem kronometru. »Ko smo slišali po radijski zvezi, da vodimo, smo dobili še večji polet. Leteli smo. Dve zmagi v dveh dneh. Čudovito,« se je smejalo Teunissenu. Spomnimo, lani s Primožem Rogličem so na ekipnem kronometru dosegli zgolj 13. mesto, minuta zaostanka za tekmeci pa je Zasavca v Parizu stala zmagovalnega odra. Vprašanje pa je, v kolikšni meri bo edini kapetan za generalno razvrstitev Steven Kruijswijk kapital drugega dne zmogel izkoristiti.
