Hudi udarci finančne krize so pred štirimi leti povzdignili skrajno levo Sirizo Aleksisa Ciprasa na oblast ob obljubi, da sodržavljanov ne bo pustil na milost in nemilost mednarodnim posojilodajalcem in da bo končal zategovanje pasu, zapovedano tudi s strani sočlanic v Evropski uniji. Zaupanje sedanjemu premierju so Grki tedaj izrazili kar dvakrat v devetih mesecih, a so majske evropske volitve pokazale, da ga je slabo unovčil, čeprav se je s sklenitvijo tretjega paketa iz leta 2015 lani Grčija otresla odvisnosti od mednarodne finančne pomoči in zdaj lahko spet sama dostopa do finančnih trgov.
Tudi nedavne lokalne volitve so pokazale, da volilci niso pozabili, da je Cipras, potem ko je hitro odslovil bojevitega finančnega ministra Janisa Varufakisa, privolil v vse pogoje EU in mednarodnega denarnega sklada, da je dobil še tretjo tranšo finančne pomoči v vrednosti 86 milijard od skupaj 289 milijard evrov, kolikor jih je Grčija prejela od izbruha krize leta 2008, ki je njeno gospodarstvo do leta 2016 skrčila za 28 odstotkov. A to ni edina zamera populistični vladi, ki so jo svojčas označevali za skrajno levičarsko. Ta se je uštela tudi v optimističnih napovedih letošnje gospodarske rasti, ki se je ta do polletja ustavila pri skromnih 1,3 odstotka.
Grkov ni navdušil niti razrešen spor o imenu sosednje, zdaj Severne Makedonije, čeprav sta ga pozdravili tako EU kot širša mednarodna skupnost. Proti dogovoru, ki je Ciprasu in njegovemu skopskemu kolegu Zoranu Zaevu prinesel nominacijo za Nobelovo nagrado za mir, se je v anketah izreklo več kot dve tretjini Grkov in tudi nanje jutri računa opozicijska desnosredinska Nova demokracija Kiriakosa Micotakisa. Ta obljublja nižje davke in močan dotok tujih investicij, kar so za objektivne presojevalce gradovi v oblakih, a so njegovi stvarni aduti tudi nezadovoljstvo Grkov z (ne)uresničevanjem Ciprasovega sporazuma s Turčijo glede ustavljanja migrantskega vala, ki še vedno zaliva zlasti nekatere grške otoke, kot že večkrat doslej pa bodo na jutrišnjih volitvah vlogo odigrali gozdni požari. Katastrofalna ognjena ujma lansko poletje pri Matiju ni terjala samo okoli sto življenj, ampak je razkrila zmedo v ravnanju oblasti, ki zdaj dobiva sodni epilog z obtožnicami proti funkcionarjem, policistom in gasilcem, odgovornim za »kriminalne napake pri krotitvi požarov«.
Bo poletje še okrnilo udeležbo
Izredne volitve je po odmevnih porazih Sirize na evropskih in lokalnih volitvah sprožil kar Cipras sam. Grki se še nikoli od padca vojaške hunte leta 1974 nanje niso odpravili julija, torej sredi poletja, ko dopustujejo ali pa vsaj konce tedna večinoma preživijo na plažah. Volilna udeležba je pri njih sicer zapovedana, a abstinenca nikoli ni bila sankcionirana, zato že od leta 2000 vztrajno pada. Septembra 2015 je bila celo samo 56-odstotna.
Koliko lahko sama udeležba vpliva na izid volitev, ni mogoče napovedovati. Micotakis si je na zborovanju v Atenah zaželel čim večjo ter pod zidovi Akropole volilcem sporočil, da »oblast ni cilj, ampak orodje, ki dela življenje državljanov boljše«. Analitiki 51-letnemu sinu predlani preminulega nekdanjega grškega premierja Konstantinosa Micotakisa kljub nekaterim očitkom o nepotizmu znane grške politične družine priznavajo, da je rehabilitiral Novo demokracijo, ki so jo, podobno kot zdaj že izginuli Pasok, bremenile korupcijske afere. Opazno pri tem pa je, da se je navkljub predstavljanju za liberalnega politika v svojih predvolilnih stališčih vse bolj spogledoval s skrajno desnico, seveda tudi v želji, da pridobi njene volilce. Ti zanj niso nepogrešljivi, saj leta 2016 sprejete volilne spremembe, ki med drugim ukinjajo nagrajevanje relativne zmagovalke volitev s 50 dodatnimi poslanskimi sedeži, na nedeljskih volitvah še ne bodo veljale, zato je Micotakisovo popolno zmagoslavje še toliko verjetnejše.
