Čeprav je bila volilna udeležba na lokalnih volitvah 40-odstotna, so grški konservativci iz Nove demokracije potrdili zmago na evropskih volitvah konec maja, ko so s 33 odstotki glasov premagali vladajočo stranko Sirizo, ki je dobila 24 odstotkov glasov.
Premier Aleksis Cipras je po porazu na evropskih volitvah napovedal predčasne parlamentarne volitve, ki bodo 7. julija. Če so bile evropske in lokalne volitve generalka pred parlamentarnimi, potem so Ciprasu šteti dnevi na oblasti. K osipu podpore med volilci sta nemara največ prispevala zategovanje pasu, ki mu ni in ni videti konca, in še vedno 18-odstotna raven brezposelnosti, ki je daleč najvišja v EU.
Vzroki Ciprasovega poraza
Mnogi levo usmerjeni Grki tako niso pozabili, da je Ciprasu leta 2015 najprej uspelo z referendumom zavrniti sporazum o varčevalnih ukrepih in programu pomoči iz EU, potem pa ga je le podpisal. Sploh je prišel na oblast v začetku leta 2015 z obljubo, da bo povečal plače in pokojnine, kar se ni zgodilo. Menda je nekaj volilcev izgubil tudi, ko so lani v času gašenja velikega požara v okolici Aten mediji objavili fotografijo Ciprasa na jahti grškega tajkuna. Poleg tega so mnogi Grki sporazum med njim in makedonskim premierjem Zoranom Zaevom o imenu severne sosede, Severni Makedoniji, razumeli kot izdajo.
Micotakisi se vračajo na oblast
Z zelo verjetno zmago Nove demokracije na julijskih parlamentarnih volitvah se na oblast vrača družina Micotakis. Novi predsednik vlade bo tako najbrž postal 51-letni Kiriakos Micotakis, sin že pokojnega Konstantinosa Micotakisa, ki je kot premier vodil Grčijo v letih 1990–1993. Kiriakosov nečak Kostas Bakojanis pa je v nedeljo postal novi župan Aten. Bakojanis, ki obljublja čistejše glavno mesto in manj kriminala, je sin Dore Bakojanis, prve atenske županje (2003–2006), pozneje zunanje ministrice. Julija bi tako lahko Grčija dobila premierja, ki bi imel sestro za zunanjo ministrico, njen sin oziroma njegov nečak pa je župan glavnega mesta. Družina je sicer zelo pomembna v Grčiji, kjer je običajno, da otroci opravljajo enak poklic kot starši. Tako je med Grki zelo veliko družinskih podjetij.
Ko je bil Kiriakos Micotakis v boju proti bolj konservativnemu protikandidatu leta 2016 izvoljen za novega voditelja Nove demokracije, je izjavil: »Vem, da mnogi dvomijo vame, ker prihajam iz politične dinastije (…) Vendar sem svoj človek.« Vsekakor si predvsem želi, da bi volilci pozabili na preteklost, ko je desnica s korupcijo in malomarnim vodenjem države močno škodovala Grčiji. Vso odgovornost za to, da je v zadnjih desetih letih življenjski standard Grkov padel vsaj za tretjino, pa hoče Micotakis zvaliti predvsem na drugo politično dinastijo v Grčiji, družino Papandreu, iz katere so trije levosredinski premierji vladali Grčiji v letih 1964–1965, 1981–1989, 1993–1996 in 2009–2013. Kiriakos Micotakis hoče utelešati desnico, ki zmanjšuje davke za podjetja, a tudi podpira srednji sloj, ki je bil največja žrtev krize.
Micotakis bo nagajal Skopju
Kot grški nacionalist pa je bil Micotakis tudi ves čas proti vsakemu popuščanju nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji glede imena. V razpravah pred glasovanjem o sporazumu Ciprasa in Zaeva, ki sta v imenu Severna Makedonija našla kompromis, je sicer napovedoval, da bo, če bo na parlamentarnih volitvah zmagal in postal premier, sporazum razveljavil. Vendar je v svojem zadnjem govoru v parlamentu pred glasovanjem o sporazumu priznal, da sporazuma, če ga bo parlament odobril, ne bo mogoče razveljaviti. Obenem pa je napovedal, da bo kot premier nasprotoval vstopu te severne sosede v EU. Tako bi se z zmago Nove Demokracije, ki bo poskušala pridobiti Grke s sklicevanjem na nacionalizem, začeli slabši časi za Severno Makedonijo. Kot da ni bilo dovolj 17 let grške blokade vstopa Makedoncev v Nato in EU.
