Ob njegovem obisku je govorjenje o zidu izzvenelo kot retorično poigravanje, ki je preglasilo veliko zanimivejše pogovore z madžarskim ministrom Petrom Szijjartom. Ta je danes v imenu madžarske podpisal odkup dela tržaškega pristanišča in sporazum o razvoju skupne pristaniške infrastrukture.
Na Velikem trgu kakor Trgu združitve Italije pravijo tržaški Slovenci, je Salvinija pričakalo nekaj deset navdušenih podpornikov in prav tako nekaj deset ogorčenih nasprotnikov.
»Bravo! Bavo! Bravo! Matteo! Matteo!« je bilo slišati z leve strani vrat nekdanje palače zavarovalne družbe Lloyd, kjer je sedaj sedež prefekture.
»Sramota! Sramota! Sramota!« je odmevalo z druge.
»Potopi jim ladje. Zapri pristanišča!«
»Odprite meje. Smo ljudje, nismo živali.«
Zdelo se je, da se je Salvini v Trst prišel pogovarjat o zapiranju meja in blokadi pristanišč. Tudi sam je z veseljem povedal, da je danes ponoči ob 2.30 izdal ukaz prepovedi pristanka za ladjo z begunci, ki pluje pod nemško zastavo. »Nemškega kolega notranjega ministra sem vljudno prosil naj pove katero je najbližje varno nemško pristanišče kamor ladja lahko odpluje. Drugače lahko pristane v Tuniziji, ki je varna država, v katero gre vsak teden na tisoče italijanskih turistov.«
Madžari gledajo na morje
Za vrati vladne palače pa so govorili predvsem o gospodarskem in političnem sodelovanju z Madžarsko. Guverner Furlanije Julijske krajine je žarel od sreče ko je povedal, da so danes podpisali sporazum, s katerim je pokrajina s Trstom na čelu postala logistični center srednje in Vzhodne Evrope. Madžarska država je kupila 230 000 kvadratnih metrov v tržaškem pristanišču, s tristo metri obale in koncesijsko pogodbo za 60 let. »Mi smo vedno bili izhodiščna točka, za ta konec sveta, za nas pa je to tudi vedno bilo naše zaledje.« Madžarska že sedaj pripelje in odpelje 28 vlakovnih kompozicij na teden, štiri kompozicije na dan. Čeprav je pot dvakrat daljša kot skozi Slovenijo, je to smer, v kateri sedaj gledajo na morje.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je dejal, da je Madžarska poskušala najti dostop do morja v drugih državah, pa se ji je ponesrečilo, in se je odločila, da poskusi v Trstu.
Vendar simpatije niso samo ekonomske. Szijarto je rekel da Madžari Italijo in Italijane razumejo kot prijatelje in strateške zaveznike. Italija je peti najpomembnejši madžarski gospodarski partner in peti najpomembnejši investitor na Madžarskem. Sedemsto italijanskih podjetji zaposluje 15 000 madžarskih delavcev.
Szijjarta šokirajo napadi na Salvinija
»Italija je strateški partner, ker imamo sorodne ideje o prihodnosti Evrope,« je pojasnil Szijjarto. »Oboji hočemo močno Evropo, ki temelji na državah članicah in močnih narodih. Evropo, v kateri so države članice strnjene s svojimi nacionalnimi identitetami, moralnimi in verskimi identitetami. Hočemo Evropsko unijo, ki spoštuje konstitutivne države in Bruselj, ki ne bo Italije polnil z ilegalnimi migranti.« Ve neobičajno čustvenem govoru, je rekel, da državi skupaj hočeta Bruselj, ki naj brani zunanje meje Evropske unije ali vsaj ne napada tistih, ki jih branijo.
»Šokirani smo, ker v Bruslju napadajo tiste, ki branijo svoje meje in svoje državljane. Šokantno je, da so nekatere države na strani nezakonitih migrantov in branijo ljudi, ki napadajo države članice. Šokirajo me evropski napadi na ministra Salvinija samo zato, ker hoče braniti svoje državne meje in italijanske državljane. Meje je treba braniti na kopnem in na morju. Mi smo v zaščito naših južnih meja investirali milijardo evrov. Ponosni smo, ker smo dosegli, da smo preprečili, da bi na čelo Evropske komisije prišel človek Georga Sorosa.«
Sicer ognjeviti Salvini je ob njem dajal vtis zmernega agnostika, ki je prišel miriti strasti. Njegova napoved, da bo gradil zid na meji s Slovenijo je zvenela kot napoved hladne vojne
»Začnimo s številkami,« je korigiral paniko izpred enega tedna. V primerjavi z lanskim letom je v Furlaniji Julijski krajini tisoč manj prosilcev za azil od lanskega leta.
Ograje, če ne bo šlo drugače
»Prišli smo do številke 3800. To številko bomo še zmanjšali.«
Sedaj stavi na skupne patrulje, s katerimi zaznajo od dvajset do trideset prihodov na dan.
»Danes zjutraj so jih prijeli šestnajst, od katerih bomo petnajst vrnili Sloveniji. Danes sem tudi govoril s slovenskim notranjim ministrom in sem ga prosil, da da na voljo več ljudi in vozil za skupne patrulje. Govoril sem s hrvaškim kolegom, ki sem ga prosil za več nadzora na južni meji z Bosno. Oba bom srečal konec meseca v Helsinkih. Cilj so skupne italijanske, slovenske in hrvaške patrulje, ki naj bi nadzorovale notranje in zunanje meje.«
Šele na to je zagrozil da, bo uporabili vsa tehnična, praktična in tehnološka sredstva, če skupne patrulje ne bodo dale rezultatov. Panike ni. Število neregularnih prehodov meje se krči.
Na Škofijah protest proti mejam: »Brez zidov!«
Na območju nekdanjega mejnega prehoda Škofije se je na mirnem protestu proti napovedim italijanskega notranjega ministra o vzpostavitvi strožjega nadzora na meji s Slovenijo zbralo nekaj več kot 100 ljudi. Sporočilo shoda, na katerem so simbolno prerezali bodečo žico, je povzelo geslo »brez zidov«.
Shod, na katerem je bilo videti transparente, kot »no ai muri« (ne zidovom) in »c' e' solo una razza, quella umana« (obstaja samo ena rasa, človeška), so skupaj organizirale različne sindikalne centrale iz Furlanije - Julijske krajine in Slovenije.
Kot je poudaril Roberto Treu iz Medregijskega sindikalnega sveta Furlanija - Julijska krajina/Slovenija, so se na današnjem shodu zbrali tisti, ki se ne želijo vrniti v preteklost. »Po toliko letih smo to mejo presegli« je spomnil Treu.
Kot je še opozoril, je prost pretok ljudi ena štirih temeljnih svoboščin, na katerih temelji Evropska unija. Glede problema migrantov je poudaril, da je potrebna skupna evropska politika na tem področju, predvsem pa »jim je treba pomagati s politikami, ki jih Evropa doslej ni izvedla.« Tudi v Italiji bi bilo treba izvajati ukrepe, ki bi zagotovili integracijo prosilcev za azil.
