Ameriški indeksi S&P500, Dow Jones in Nasdaq-100 so preračunano v evre pridobili 2,7, 1,6 in 3,2 odstotka. Dobro so se odrezali tudi evropski, ki so v zadnjem tednu dni dosegli donos okoli dveh odstotkov. Največ, 4,6 odstotka, pa je v zadnjem tednu dni pridobil indeks borze v Šenzenu, indeks CSI 300. Donosnosti ameriških državnih 10-letnih so na najnižjem nivoju po oktobru 2016, nemške obveznice so zapadle na še bolj negativen nivo. Donosnosti na italijanske obveznice pa so včeraj po dveh letih in pol padle pod nivo 1,7 odstotka.
Za prihodnje lahko pričakujemo ohlapnejše denarne politike Ameriške (FED) in Evropske centralne banke (ECB). Brez vpeljave ohlapnejših politik v prihodnje je pričakovana potrošnja gospodinjstev v prihodnjih letih prenizka, da bi se dosegale želene ravni inflacije v obeh razvitih ekonomijah. Tudi napovedi tega tedna glede kadrovanja tako v ECB kot FED nam govorijo, da nas v prihodnje najverjetneje čaka ublažitev denarne politike centralnih bank. Torkova napoved, da bo Christine Lagarde nasledila Maria Draghija, nas lahko še bolj prepričuje, da bo ECB v naslednjih mesecih ublažila denarno politiko. V ZDA pa je ameriški predsednik Donald Trump tvitnil, da bo v sedemčlanski odbor FED nominiral Christopherja Wallerja in Judy Shelton. Trgi so se na ta tvit odzvali tako, da so podražili ameriške 10-letne obveznice do te mere, da se je njihova donosnost ponovno spustila pod dva odstotka. Razlog leži predvsem v morebitnem imenovanju Judy Shelton, ki je trenutno izvršilna direktorica pri Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) in je podpornica nižanja temeljnih obrestnih mer.
Odločitev FED glede spremembe temeljne obrestne bo sicer znana zadnji dan julija. Glede napovedi centralnih bank in umiritve trgovinskih trenj med ZDA in Kitajsko lahko vsaj do takrat pričakujemo večinoma pozitivne cenovne pritiske na globalnih kapitalskih trgih. Udeleženci na kapitalskih trgih zdaj namreč s 100-odstotno prepričanostjo pričakujejo znižanje temeljne obrestne mere FED s koncem julija, in sicer vsaj za 0,25 odstotne točke. To pa tudi pomeni, da je znižanje obrestne mere že krepko vcenjeno v tržnih cenah vrednostnih papirjev in bi neizpolnitev takega pričakovanja konca julija skoraj zagotovo povzročila korekcijo na globalnem delniškem trgu.
