»Namenjena sva v Dolino Triglavskih jezer, odpravila se bova še danes,« nam je včeraj dopoldne ob Koči pri Savici v Bohinju pojasnil Marek Papovšek, ki je s Pavlo Marečkovo v Slovenijo na dopust prišel iz Češke. Idejo za pohod sta, kot pravi, dobila na spletu, dodatne informacije pa sta sama poiskala v vodnikih po slovenskih gorah. »Pozanimala sva se, kakšna je pot in kakšno opremo potrebujeva,« je dodal in nam pokazal ustrezne pohodne čevlje, čelado ter komplet za ferate. »Zavedava se nevarnosti v gorah, saj jih obiskujeva tudi doma, vendar na nižjih nadmorskih višinah,« je še pripomnil.
Odločitev je vendarle stvar posameznika
Prav Triglavska jezera so poleg Triglava, Pršivca in Vogarja med najbolj priljubljenimi cilji tujih pohodnikov, ki obiščejo Bohinj, opaža Jedrt Mikelj iz informacijske pisarne Turističnega društva Bohinj v Ribčevem Lazu. »Precej ljudi natančno ve, kam želijo iti, vedo tudi za različne poti, pri nas pa še dodatno preverijo, ali so si izbrali pravo. Zanima jih tudi, kako je z reševanjem v gorah pri nas in z zavarovanjem,« dodaja. Svojih nasvetov ne prepušča naključju. »V naši okolici je kar nekaj nevarnih predelov, zato ljudi, ki pridejo k nam, povprašam, kakšne izkušnje z gorami imajo, preverim, kako so opremljeni. Potem skupaj poiščemo ustrezno pot do njihovega cilja. Včasih jim uresničitev načrtov tudi odsvetujem, a ljudje na koncu naredijo po svoje – nekateri nasvete upoštevajo, drugi ne,« pravi Mikljeva.
Med takšnimi, ki nasvetov niso upoštevali, so bili pred nekaj dnevi belgijski gostje, se spominja Alenka Pikon iz Plezalne šole Pod Skalco v Ribčevem Lazu, kjer si je med drugim mogoče izposoditi alpinistično in plezalno opremo. »Čelada je zdaj veliko bolj pomembna kot na primer pas, saj se po dolgotrajni snežni odeji skale v visokogorju krušijo. A belgijski pohodniki so predloge, naj si poleg varovalnih pasov izposodijo še čelade, pospremili skorajda s posmehom, saj so sumili, da od njih želimo z izposojo pridobiti še nekaj evrov zaslužka,« pravi.
Čelada ji je rešila življenje
Povsem drugače izkušnje pa so imeli Nizozemci, ki so si pred časom izposodili tudi čelade, opozarja Pikonova. »Eni od udeleženk pohoda na Triglav je na čelado padla skala. Ni bila poškodovana, se je pa močno ustrašila, zato svojega vzpona ni nadaljevala, pač pa jo je v dolino prepeljal helikopter. Ko so se s skupino oglasili pri nas, da bi vrnili opremo, je v zahvalo prinesla še ogromno čokolado. Čelada, ki smo jo priporočali v uporabo, ji je namreč rešila življenje.«
V oči nam je tako včeraj ob Koči pri Savici, ki je izhodišče tudi za zahtevnejše planinske ture, padla tuja družina z dvema otrokoma, vsi člani so bili obuti zgolj v lahke superge, na ramenih pa so imeli majhne nahrbtnike. »Ne skrbite, tudi mi smo vajeni hribov iz domačega okolja, tokrat pa se odpravljamo zgolj do slapa Savica,« je dejal oče dečkov Milan Poula iz Češke. »Za izlet smo se odločili zaradi letaka, ki smo ga našli v apartmaju, za kakšen zahtevnejši pohod pa nismo ustrezno opremljeni,« je dejal in nas opozoril, da so v slovenskih verjetno gorah bolj problematični tisti obiskovalci, ki z gorništvom sicer nimajo izkušenj.
Temu pritrjuje tudi Pikonova. Spominja se pripetljaja s prijatelji iz Belgije, ki v Bohinj prihajajo že dve desetletji. Sinova te družine, že odrasla, sta na plezališču Pod Skalco preplezala zelo zahtevne plezalne smeri, ki jih zmorejo le redki, zato so gostitelji razmišljali, kako bi popestrili njuno bivanje v Bohinju. Domislili so se obiska Triglava po Bambergovi poti, ki je bolj plezalna in izpostavljena. »Vzela sta vso potrebno opremo. Potem pa me je poklicala njuna mama, ki je bila takrat v Belgiji, in zgrožena opisovala telefonski pogovor s sinovoma, ki sta ji potožila, da ne vesta, ali bosta preživela ta podvig. V Belgiji namreč nimajo hribov, na katerih bi bila tako izpostavljena, kot sta bila v steni pod Triglavom,« je opisovala Pikonova. Zato pohodnikom, ki pridejo po opremo in nasvet, vselej pokaže tudi fotografije poti, ne zgolj cilja, pravi.
