Iraški premier Adel Abdul Mahdi je kot vrhovni vojaški poveljnik ukazal pripadnikom ljudskih mobilizacijskih sil, ustanovljenih pred petimi leti v času resne nevarnosti, da si samooklicana Islamska država podredi poleg Mosula tudi Bagdad, da se v celoti vključijo v iraško redno vojsko ali pa razorožijo. Večino od okoli 40 nacionalističnih milic, ki so ideološko razpetih v vrsto frakcij, predstavljajo šiitske, katerih vodstva podpira sosednji Iran, čeprav uradno predstavljajo sestavni del iraške armade od decembra 2016, in sicer pod krovno organiziranostjo kot ljudske mobilizacijske enote (PMU).
Zakon, ki je pripadnikom milic, med katerimi so tudi suniti, kristjani in jazidi, določil enake odgovornosti in pravice kot vojakom redne iraške armade, jim prepoveduje vsako povezavo s političnimi ali družbenimi skupinami, v resnici pa ta »depolitizacija« ni stekla. Nekatere grupacije v nasprotju z zakonom delujejo neodvisno od vojaškega poveljstva, čeprav jih je k polni integraciji pozval tudi njihov idejni oče ajatola Ali al Sistani, ki je leta 2016 izdal fatvo Iračanom o obrambi njihovih mest pred Islamsko državo.
Z izdajo ukaza o popolni integraciji milic z redno armado in navodila njihovim voditeljem, da izberejo med tem in civilno politično dejavnostjo, želijo iranske oblasti preprečiti, da bi se vse bolj zaostreni spor med Teheranom in Washingtonom prelil v še eno nadomestno vojno, znova na njihovih tleh. Ena z ameriškim blagoslovom od leta 2015 že poteka v Jemnu z jasnim rivalstvom Irana in Savdske Arabije prek sektaštva tamkajšnjih sunitov in šiitov, obnovitev takšnega scenarija v Iraku pa ob pritiskih na Iran niti zdaleč ni v interesu ZDA. Mahdijev ukaz je tako pravzaprav washingtonska zahteva, da Bagdad milice docela spravi pod svoj nadzor in pretrga vse niti njihovih voditeljev z Iranom. Temu je služilo tudi opozorilo, da bodo ZDA posredovale z vojaško silo proti grupacijam v Iraku, če bodo ogroženi ameriški interesi.
Večina milic naj bi spoštovala ukaz o podreditvi vojski
Hišam al Hašimi, varnostni strokovnjak, ki svetuje bagdadski vladi, je ob tem za Reuters opozoril na nedoslednost, saj bi ameriški vojaški udarec proti milici, ki je formalno del iraške vojske, pomenil napad na slednjo. Po njegovem mnenju Mahdiju ustreza zunanji pritisk na PMU, da se »pospravi v eno škatlo«, vprašanje pa je, če bodo raznorodne milice to sprejele. Pri tem ne gre zanemariti, da skupaj predstavljajo okoli 140.000-glavo vojsko, prekaljeno v praktično vseh glavnih spopadih z Islamsko državo, v katerih so po ocenah vojaških strokovnjakov odigrali celo najpomembnejšo vlogo vse do končnega poraza samooklicanega kalifata, ki se je raztezal v Iraku in Siriji na ozemlju velikosti Francije.
Večina vodij milic je dala vedeti, da se bo pokorila novim pravilom. Javna izjema je Kais al Hizali iz šiitske lige pravičnežev z okoli 10.000 borci in podporo iranske republikanske garde. Druga podobno močna in s strani Irana podprta milica, Hezbolahove brigade, je zagotovila polovično ubogljivost. Ukaz bo spoštovala v Iraku, njeni borci v Siriji pa bodo s teheransko podporo še naprej sodelovali z režimsko vojsko Bašarja al Asada. Konsolidacijo iraških milic z redno vojsko je kot pomemben korak h krepitvi iraške državnosti pozdravil vplivni šiitski klerik Muktada al Sadr s čela koalicije, ki je zmagala na lanskih parlamentarnih volitvah z nacionalistično obarvano agendo proti vplivu tako Teherana kot ZDA v Iraku.
