Prišli so na večerjo, ostali so še na zajtrku, a belega dima s palače evropskega sveta danes ni bilo. Kljub osemnajstim uram razprav in sestankovanj v najrazličnejših formatih evropski voditelji niso mogli doreči kadrovskega paketa za zapolnitev najpomembnejših vodilnih položajev v Evropski uniji. Zasedanje tega izrednega evropskega sveta je med najdaljšimi doslej, daljše je celo od tistih usodnih zasedanj med grško finančno krizo, ko je Evropska unija odločala o milijardni finančni pomoči Atenam.
Paket ni bil sprejemljiv za najmanj 10 držav
Čeprav se je po dolgotrajnih nočnih pogovorih v ponedeljek dopoldne že nakazoval dogovor, je ta v sklepni fazi padel v vodo. Glavni kamen spotike je bil predlog za predsednika evropske komisije. To naj bi postal dozdajšnji prvi podpredsednik komisije Nizozemec Frans Timmermans. Vendar socialdemokrata na čelu komisije niso želeli videti v Evropski ljudski stranki, saj je v njihovi politični družini vladalo prepričanje, da vodilno mesto v komisiji pripada njim kot zmagoviti stranki na volitvah. To je razlog za temeljno razhajanje s socialdemokrati in liberalci, ki so že med zasedanjem G20 v Osaki za kompromis pri kadrovskem paketu na svojo stran pridobili kanclerko Angelo Merkel. A predsednica nemške vlade in tudi predsednik evropskega sveta Donald Tusk za kadrovski kompromis, po katerem bi EPP pripadlo tako mesto predsednika parlamenta kot tudi predsednika evropskega sveta, nista uspela pridobiti drugih premierjev iz vrst ljudske stranke.
V tej zadnji konstelaciji razdelitve vodilnih položajev bi Nemcu Manfredu Webru (EPP) pripadlo mesto predsednika evropskega parlamenta, ki bi ga na polovici mandata prepustil liberalcu Guyu Verhofstadtu. Izvršna direktorica Svetovne banke Bolgarka Kristalina Georgijeva (EPP) naj bi postala predsednica evropskega sveta, čeprav so kot favorita za to mesto dlje časa omenjali belgijskega premierja Charlesa Michela iz vrst liberalcev. V številnih kadrovskih rošadah so ga skupaj z liberalko Margrethe Vestager na koncu omenjali že tudi kot mogočega kandidata za visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU. Bolgarski premier Bojko Borisov je ob današnji prekinitvi zasedanja dejal, da Georgijeva ni več kandidatka za eno izmed vodilnih mest v EU.
Previdni optimizem pred nadaljevanjem
In zakaj je zadnji paketni predlog propadel? Čeprav se ni glasovalo o posameznih imenih, je bilo očitno, da je predvsem nasprotovanje Timmermansu bilo preveliko. Italijanski premier Giuseppe Conte je po prekinjenem vrhu razkril, da okoli od 10 do 11 držav nasprotuje kadrovskemu paketu iz Osake. Gre torej za višegrajsko četverico, Italijo in nekaj članic EPP.
Francoskega predsednika Emmanuela Macrona je zaskrbelo, kakšno podobo nesoglasja na vrhu puščajo v javnosti, zavzel se je za dopolnitev sistema vodilnih kandidatov. Nemška kanclerka Merklova je ocenila, da je današnja sklenitev dogovora z malce dobro volje še mogoča. »Želimo doseči kar se da širok konsenz,« je dejala kanclerka in menila, da nima smisla najpomembnejših kadrovskih pozicij zapolnjevati s tesno kvalificirano večino v evropskem svetu.
Po ocenah hrvaškega premierja Andreja Plenkovića je glede kadrovskega vozla še vse odprto. Poljski premier Mateusz Moraviecki je ponavljal nedeljsko željo, da se namreč najde nekoga drugega namesto Timmermansa – nekoga, ki »ne razdvaja Evrope«. Skeptičen glede današnjega izida pogajanj je bil danes tudi nizozemski premier Mark Rutte, ki je menil, da bo najti rešitev zelo zapleteno.
žen.
