Kako vemo, da nas je zajel vročinski val? Poleg nasvetov meteorologov, naj pijemo veliko tekočine in se zadržujemo v ohlajenih prostorih, tudi po tem, da novinarji na avtomobilskih pokrovih in drugih žgočih površinah pečejo jajca.
Evropa se je vse od Velike Britanije do Balkana te dni kuhala v vročini, na katero sta najbolj vplivala vroč zrak s severa Afrike in visok zračni tlak nad osredjem celine. Najhuje je bilo v Španiji in Franciji, kjer je v petek kar trikrat v roku nekaj ur padel junijski vročinski rekord. »Česa takšnega nismo videli še nikoli,« so se ob prvem rekordu čudili tudi najstarejši prebivalci Carpentrasa na jugovzhodu države in tarnali o peklu na Zemlji. Le kakšno uro kasneje je neslavni temperaturni rekord s 45,9 stopinje Celzija prevzela vas Gallargues-le-Montueux blizu Montpelliera na jugu države. »Piše se zgodovina,« je poročal francoski meteorolog Etienne Kapikian iz Meteo-France, ki je takšno vročino napovedoval že nekaj dni. »Bilo je kot v pečici,« so bili nazorni lokalni prebivalci. Temperatura zraka je tako v tej državi prvič od začetka meritev v 19. stoletju prebila mejo 45 stopinj, s čimer se lahko v Evropi »pohvalijo« le še Bolgarija, Portugalska, Italija, Španija, Grčija in Severna Makedonija.
V Chamonixu 35 stopinj
Med bolj izstopajočimi in obenem nenavadnimi podatki je vročina v smučarskem središču Chamonix. V svetovno znani alpski vasici so namreč namerili kar 35 stopinj Celzija, kar je 12 stopinj več od siceršnjega junijskega povprečja. (Junijski) vročinski rekordi so padali skoraj po vsej Evropi – v Španiji so namerili okoli 43, v Pazinu v hrvaški Istri pa 35,8 stopinje Celzija, kar je bil najtoplejši junijski dan v tem mestu v zadnjih 58 letih. V skoraj teden dni trajajočem vročinskem valu je umrlo najmanj pet oseb – vročina je kosila tako v Španiji kot Italiji in Franciji.
Po smrtonosno vročem poletju 2003, ko je v Franciji umrlo okoli 15.000 ljudi, so v državi oblikovali akcijski načrt v primeru vročinskega vala, da bi z njim preprečili ponovitev tragedije. Poleg zaprtja šol oblasti zaradi višjih emisij in onesnaževanja v nekaterih mestih prepovedo vožnjo z avtomobili, starejšimi od desetih let. Vzpostavili so brezplačno telefonsko linijo za nasvete v času vročine, prek aplikacije Extrema Paris so domačinom in turistom na voljo informacije o bližnjih ohlajenih prostorih javnih ustanov – muzejev, cerkev, parkov.
Z nogami nikar v fontano Trevi
Posebne ukrepe so sprejeli tudi v drugih državah. V londonskem paviljonu, v katerem pod strogimi pravili sicer igrajo kriket, so gledalcem prvega bejzbolskega dvoboja za svetovni pokal na Otoku med Avstralijo in Novo Zelandijo celo dovolili sleči jopiče. Na posameznih odsekih nemške avtoceste so zaradi zmehčanega asfalta oblasti omejile hitrost na 120 kilometrov na uro, Španci pa se pred najhujšo vročino skrijejo med že tradicionalno siesto. Na Dunaju se proti poletni vročini bojujejo z ozelenitvijo fasad, zasaditvijo novih dreves, širitvijo zelenih površin, škropilniki, vodnimi igrami, ureditvijo javnih plaž in pitniki. V slovenski prestolnici se lahko domačini in turisti ohladijo na klimatiziranih avtobusih LPP, v številnih trgovinah in drugih prostorih, osvežilna pa je tudi voda v več fontanah po mestu. Tega pa obiskovalcem Rima oblasti ne priporočajo – kopanje in celo namakanje nog v sloviti fontani Trevi sta namreč prepovedana, kršenje pravila pa se kaznuje s 450 evri.
Krajevni temperaturni rekordi za junij so v četrtek klonili tudi pri nas, in sicer v Ljubljani, na Kredarici, v Kočevju, Ratečah, Češnjici v Bohinju in Postojni, Slovenj Gradcu, Idriji… Meteorologi že več let svarijo pred dvigom temperatur in zaradi podnebnih sprememb napovedujejo vse več vročinskih valov, ki bodo vse hujši, njihovo število naj bi se do leta 2050 celo podvojilo.
