Kot so v sporočilu za javnost še navedli na celjskem sodišču, zbrano gradivo obsega več kot 190 fasciklov oziroma skupaj s prilogami skoraj 70.000 strani, pretežno tiskanih na dveh straneh, kar dejansko pomeni še enkrat toliko listin. Postopek v zadevi Teš je bil zelo dolgotrajen, zaradi česar je nanj letelo precej kritik. Nekdanji pravosodni minister Goran Klemenčič je v zvezi s postopkom zahteval tudi poročilo celjskega višjega sodišča, ki je ugotovilo, da je za zamude pri preiskavi v zadevi Teš odgovorno sodišče in ne policija ali tožilstvo.
Kriminalisti so v tej zadevi konec leta 2010 začeli zbiranje obvestil, prve hišne preiskave so opravili junija 2012. Po dobrih dveh letih, oktobra 2014, so na specializirano državno tožilstvo vložili ovadbo. Že mesec dni pozneje je tožilstvo vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti desetim osumljencem na čelu z nekdanjim direktorjem Teš Urošem Rotnikom na okrožno sodišče v Celju. Tam pa se je začelo zapletati. Za sklep o uvedbi preiskave je namreč sodišče potrebovalo 27 mesecev. In to kljub temu da je tožilstvo v letu 2016 kar dvakrat urgiralo in predlagalo pospešeno reševanje zadeve in kljub grožnji zastaranja kazenskega pregona za določena kazniva dejanja, izhaja iz poročila celjskega višjega sodišča, ki ga je sredi lanskega decembra pridobil portal Siol.
Ključni razlogi za zamude pri sodni preiskavi zadeve Teš 6, ki jo je okrožno sodišče v Celju uvedlo februarja predlani, so bolniški staleži preiskovalnih sodnikov, zaslišanja »vprašljive uporabnosti«, preobremenitev sodnikov z drugimi, manj nujnimi zadevami, neuporaba mednarodne pravne pomoči in zamujanje pri odzivanju na urgence.
Sodišče je tako sodno preiskavo uvedlo dve leti in pol po tem, ko je to novembra 2014 zahtevalo specializirano državno tožilstvo. Sodna preiskava, ki je junija lani z zavrnitvijo pritožb osumljenih postala pravnomočna, se je zdaj vendarle končala.
