Šoštanj. Pomočnik direktorja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) Jože Lenart je šoštanjskim svetnikom predstavil modelno študijo možnosti sosežiga nenevarnih komunalnih odpadkov, kot so plastika, papir in drugi nenevarni gospodinjski odpadki, v blokih pet in šest. Letno naj bi, poleg lignita, za sosežig uporabili največ 150.000 ton tovrstnih odpadkov. »Študija je pokazala, da možnost sosežiga obstaja, ne pa tudi sežigalnice,« je poudaril Lenart. Dejal je še, da bo najverjetneje že julija objavljen javni razpis, s katerim bodo poiskali izvajalca izvedbe presoje vplivov na okolje, sledila bo izdelava idejnega projekta in investicijskega programa. »Po najbolj optimističnih napovedih bi bilo teoretično mogoče vse postopke izpeljati do konca prihodnjega leta,« je dejal Lenart.
Boljše poslovanje in rešitev za odpadke
A prebivalci Šoštanja pa tudi sosednjih občin Šaleške doline so za zdaj do vsega, kar se o tem govori, precej skeptični. V Civilni iniciativi Šoštanj sosežigu odpadkov a priori ne nasprotujejo, a pričakujejo ustrezno finančno nadomestilo za Šoštanj. Še prej pa jih bodo morali strokovnjaki prepričati, da dodatnih negativnih vplivov na okolje ne bo. »Strah prebivalcev razumem, zato jim ne bomo ničesar vsiljevali. In dokler ne bomo tudi sami prepričani, da je to res čista tehnologija, v projekt ne bomo šli. Prvi rezultati kažejo, da bi emisije ostale znotraj zdaj določenih mejnih vrednosti,« pravi Lenart. In čemu ravno sosežig, je zanimalo več svetnikov. »To je ena od možnosti za izboljšanje poslovnega rezultata TEŠ na eni in rešitev vse večjega problema z odpadki v Sloveniji na drugi strani,« jim je odgovoril Lenart. Zatrdil je še, da smradu zaradi odpadkov ne bo, saj bi zanje zgradili zaprto halo. Hkrati pa je priznal, da je odprtih vprašanj še kar nekaj in na vse ta trenutek še nima odgovora.
Predstavljeni morajo biti vsi plusi in minusi
»Moramo se zavedati, da bo lokalna skupnost znova postavljena pred veliko odgovornost, zato moramo biti seznanjeni z vsemi dejstvi. Sama živim v neposredni bližini TEŠ in zdaj, ko se bomo prebivalci po dolgih letih znebili smradu iz jaška, nam že grozite s kurjenjem odpadkov. Temu odločno nasprotujemo, ker se odgovorni ne držijo niti rokov niti sklepov predhodnih sej, zato težko verjamemo, da bo vse tako, kot bi moralo biti,« je opozorila svetnica Bojana Žnider iz vrst Socialnih demokratov. In dodala: »Upam, da bomo študijo res dobili pravočasno, da bomo navedbe lahko preverili.« Kot je poudaril tudi šoštanjski župan Darko Menih, so to zgolj prvi koraki, ki jih bodo delali počasi in z roko v roki s HSE. »Vsekakor je nujno sprotno obveščanje javnosti, korektno morajo biti predstavljeni vsi plusi in minusi ter morebitne posledice takšne odločitve za okolje, naš življenjski prostor in zdravje ljudi,« je dejal Menih.
